Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Endoskopska papilotomija vs. holecistektomija pri bolnikih z akutnim holecistitisom in spremljajočimi dejavniki tveganja

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.07.00  Medicina  Metabolne in hormonske motnje   

Koda Veda Področje
B550  Biomedicinske vede  Gastroenterologija 
Ključne besede
akutni holecistitis, dejavniki tveganja, endoskopska papilotomija, holecistektomija, izidi zdravljenja
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (5)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  22066  Tomaž Benedik  Onkologija  Raziskovalec  2002 - 2004  27 
2.  13187  mag. Erika Kovačič Palli  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2002 - 2004  24 
3.  03171  dr. Aleksandra Markovič-Predan  Medicina  Raziskovalec  2002 - 2004  284 
4.  13551  Vladimir Mlinarič  Medicina  Raziskovalec  2002 - 2004  40 
5.  06965  dr. Jožef Vračko  Srce in ožilje  Vodja  2002 - 2004  60 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana  Ljubljana  5057272000  77.498 
Povzetek
Pri bolnikih z akutnim holecistitisom (AH) in spremljajočimi predoperativnimi dejavniki tveganja je holecistektomija vezana na višjo stopnjo morbiditete in mortalitete kot pri bolnikih brez spremljajočih dejavnikov tveganja. Dokazana visoka raven pankreatičnih enzimov v žolčniku, brez spremljajoče okužbe v zgodnjem obdobju AH nakazuje, da je vzrok za to akutno obolenje disfunkcija Oddijevega sfinktra, ki povzroča regurgitacijo pankreatičnega soka v biliarni trakt. Endoskopska prekinitev (EPT) Oddijevega sfinktra v zgodnjem obdobju bolezni bi morala zato prekiniti takšen refluks in izboljšati klinični potek bolezni. Ker načrtovana holecistektomija pri bolnikih z dejavniki tveganja za operativni poseg daje boljše izide kot holecistektomija v akutnem obdobju, bomo te bolnike operirali v "mirnem " obdobju bolezni. V študiji bomo primerjali izide EPT s kirurškim zdravljenjem bolnikov z AH in spremljajočimi dejavniki tveganja. V triletni prospektivni randomizirani študiji bomo pri bolnikih z AH ugotavljali dejavnike tveganja, nato pa jih zdravili z EPT ali kirurško. Ugotavljali bomo izide zdravljenja po EPT in jih primerjali s kirurško zdravljenimi bolniki. Kazalce bomo vnašali v naprej pripravljen vprašalnik in jih nato statistično analizirali. Pričakujemo, da bodo bolniki po EPT hitreje okrevali, z manj spremljajočimi zapleti, kot po kirurškem zdravljenju. Doktrina zdravljenja bolnikov z AH in spremljajočimi dejavniki tveganja za operativni poseg bo s tem globalno spremenjena.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno