Projekti / Programi
Racionalizacija diagnostike Chronove bolezni terminalnega ileuma
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.06.00 |
Medicina |
Srce in ožilje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B550 |
Biomedicinske vede |
Gastroenterologija |
| B725 |
Biomedicinske vede |
Diagnostika |
terminalni ileitis, vnetna aktivnost, Tc-99m-HMPAO-označeni levkociti, jejunoileografija
Raziskovalci (8)
Organizacije (1)
Povzetek
Terminalni ileitis je oblika kronične vnetne bolezni črevesa, ki se pojavlja samostojno ali pa je povezana z drugimi lokalizacijami vnetnega dogajanja v črevesju ali izven njega. Zaradi neznačilnih kliničnih znakov in težje dostopnosti diagnostičnim postopkom je zgodnje prepoznavanje bolezni pogosto težko, pri dolgotrajnejši bolezni pa so pogostni zapleti, ki onemogočajo endoskopski pristop do prizadetega dela črevesja. Zgodnja razpoznava bolezni je pomembna za čimprejše zdravljenje in preprečevanje zapletov.
Poleg anamneze in laboratorijskih preiskav se v diagnostiki dopolnjujejo endoskopija z biopsijami, radiološke metode ter scintigrafija z označenimi avtolognimi levkociti, ki je zelo občutljiva in natančna metoda za ugotavljanje aktivnosti vnetja tako v prizadetem črevesu kot tudi za odkrivanje morebitnega ekstraluminalnega vnetnega dogajanja. Zaporedje preiskav ni natančno določeno. Zato v projektu predlagamo uporabo modificirane jejunoileografije, s katero bomo ob eni sami preiskavi prikazali tudi začetni del ascendentnega kolona ter tako bolnikom prihranili rentgensko preiskavo širokega črevesa. Opredelili bomo mesto posamezne diagnostične metode za ugotavljanje zagona Crohnove bolezni terminalnega ileuma in glede na izsledke raziskave predlagali diagnostični algoritem, ki bo ob najmanjši obremenitvi preiskovancev s sevanjem dal najnatančnejše podatke o aktivnosti in razširjenosti bolezni. Predvidevamo izboljšanje diagnostičnih postopkov za prepoznavo aktivnosti terminalnega ileitisa. S tem bomo prispevali k čimprejšnjemu pričetku ustreznega zdravljenja in tako zmanjšali možnosti nastanka kasnejših zapletov bolezni, omogočili izboljšanje kvalitete življenja bolnikov ter prispevali k preprečevanju dolgotrajnih bolnišničnih zdravljenj zaradi kasnih zapletov vnetnih črevesnih bolezni.
