Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Vpliv zvečane jodne profilakse na pojavnost golše v Sloveniji

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.05.00  Medicina  Reprodukcija človeka   

Koda Veda Področje
B480  Biomedicinske vede  Endokrinologija, sekretorni sistemi, diabetologija 
Ključne besede
ščitnica, golša, jodna profilaksa
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (6)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  01889  Jurij Avčin    Raziskovalec  2002 - 2004  18 
2.  11039  dr. Simona Gaberšček  Srce in ožilje  Raziskovalec  2002 - 2004  453 
3.  15706  dr. Tanja Gmeiner  Farmacija  Raziskovalec  2002 - 2004  147 
4.  01900  dr. Sergej Hojker  Reprodukcija človeka  Vodja  2002 - 2004  314 
5.  11744  dr. Edvard Pirnat  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2002 - 2004  216 
6.  20484  dr. Katja Zaletel  Metabolne in hormonske motnje  Raziskovalec  2002 - 2004  422 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana  Ljubljana  5057272000  77.744 
Povzetek
Jod je element, nujno potreben za sintezo ščitničnih hormonov in uravnavanje velikosti ščitnice. Najpomembnejši vir joda v prehrani je običajno jodirana kuhinjska sol. Merjenje izločanja joda v urinu je najboljše merilo za opredelitev preskrbljenosti organizma z jodom. Za področja pomanjkanja joda v prehrani je značilna večja pojavnost golše in avtonomnega tkiva v žlezi. ©e vedno je veliko držav, v katerih je preskrba z jodom nezadostna. Zaradi posledic pomanjkanja joda na zdravstvenem stanju populacije teži WHO k rešitvi tega problema. Rezultati prejšnjih epidemioloških študij so pokazali, da sodi Slovenija med področja blagega pomanjkanja joda. ©tudija na večji skupini trinajstletnikov je med leti 1992 in 1994 pokazala, da ima več kot 70% otrok palpatorno povečano ščitnico, v urinu pa so izločali premalo joda. Do leta 1999 je kuhinjska sol vsebovala 10 mg KI (kalijevega jodida) na kg. Leta 1999 smo se zaradi tega odločili za zvečanje jodne profilakse na 25 mg KI na kg soli. Cilj naše raziskave je epidemiološka opredelitev uspešnosti zvečane jodne profilakse, kot so to napravili tudi v ostalih državah po povečanju jodiranja. Na izbrani populaciji nameravamo s pomočjo palpacije in ultrazvoka opredeliti velikost ščitnice ter izmeriti količino izločenega joda v urinu. S temi parametri bomo skladno s priporočili SZO in njihovega odbora za preprečevanje motenj zaradi pomanjkanja joda (ICCIDD) ugotovili, ali je sedaj preskrba z jodom v Sloveniji zadostna. Če bomo kljub zadostni preskrbi z jodom odkrili področja golšavosti, bomo v naslednji fazi poskušali odkriti še druge vzroke za povečano ščitnico.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno