Projekti / Programi
Vpliv zvečane jodne profilakse na pojavnost golše v Sloveniji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.05.00 |
Medicina |
Reprodukcija človeka |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B480 |
Biomedicinske vede |
Endokrinologija, sekretorni sistemi, diabetologija |
ščitnica, golša, jodna profilaksa
Raziskovalci (6)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
01889 |
Jurij Avčin |
|
Raziskovalec |
2002 - 2004 |
18 |
| 2. |
11039 |
dr. Simona Gaberšček |
Srce in ožilje |
Raziskovalec |
2002 - 2004 |
451 |
| 3. |
15706 |
dr. Tanja Gmeiner |
Farmacija |
Raziskovalec |
2002 - 2004 |
147 |
| 4. |
01900 |
dr. Sergej Hojker |
Reprodukcija človeka |
Vodja |
2002 - 2004 |
314 |
| 5. |
11744 |
dr. Edvard Pirnat |
Mikrobiologija in imunologija |
Raziskovalec |
2002 - 2004 |
216 |
| 6. |
20484 |
dr. Katja Zaletel |
Metabolne in hormonske motnje |
Raziskovalec |
2002 - 2004 |
420 |
Organizacije (1)
Povzetek
Jod je element, nujno potreben za sintezo ščitničnih hormonov in uravnavanje velikosti ščitnice. Najpomembnejši vir joda v prehrani je običajno jodirana kuhinjska sol. Merjenje izločanja joda v urinu je najboljše merilo za opredelitev preskrbljenosti organizma z jodom. Za področja pomanjkanja joda v prehrani je značilna večja pojavnost golše in avtonomnega tkiva v žlezi. ©e vedno je veliko držav, v katerih je preskrba z jodom nezadostna. Zaradi posledic pomanjkanja joda na zdravstvenem stanju populacije teži WHO k rešitvi tega problema. Rezultati prejšnjih epidemioloških študij so pokazali, da sodi Slovenija med področja blagega pomanjkanja joda. ©tudija na večji skupini trinajstletnikov je med leti 1992 in 1994 pokazala, da ima več kot 70% otrok palpatorno povečano ščitnico, v urinu pa so izločali premalo joda. Do leta 1999 je kuhinjska sol vsebovala 10 mg KI (kalijevega jodida) na kg. Leta 1999 smo se zaradi tega odločili za zvečanje jodne profilakse na 25 mg KI na kg soli. Cilj naše raziskave je epidemiološka opredelitev uspešnosti zvečane jodne profilakse, kot so to napravili tudi v ostalih državah po povečanju jodiranja. Na izbrani populaciji nameravamo s pomočjo palpacije in ultrazvoka opredeliti velikost ščitnice ter izmeriti količino izločenega joda v urinu. S temi parametri bomo skladno s priporočili SZO in njihovega odbora za preprečevanje motenj zaradi pomanjkanja joda (ICCIDD) ugotovili, ali je sedaj preskrba z jodom v Sloveniji zadostna. Če bomo kljub zadostni preskrbi z jodom odkrili področja golšavosti, bomo v naslednji fazi poskušali odkriti še druge vzroke za povečano ščitnico.
