Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Uporaba ligninolitičnih encimov gliv bele trohnobe za razgradnjo sintetičnih barvil

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.06.00  Biotehnika  Biotehnologija   

Koda Veda Področje
T490  Tehnološke vede  Biotehnologija 
B230  Biomedicinske vede  Mikrobiologija, bakteriologija, virologija, mikologija 
B260  Biomedicinske vede  Hidrobiologija, morska biologija, ekologija voda, limnologija 
Ključne besede
glive bele trohnobe, ligninolitični encimi, mangan peroksidaze, lignin peroksidaze, lakaze, CIM nosilci, bioremediacija, sintetična barvila
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (15)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  12667  dr. Miloš Barut  Kemija  Raziskovalec  2002 - 2004  206 
2.  14360  dr. Mojca Benčina  Biotehnologija  Raziskovalec  2002 - 2004  392 
3.  17278  Janez Jančar  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2002 - 2004  61 
4.  03071  dr. Valentin Koloini  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2002 - 2004  300 
5.  21917  Dušan Komel    Raziskovalec  2002 - 2004 
6.  14043  mag. Primož Koselj  Meroslovje  Raziskovalec  2002 - 2004  29 
7.  20412  dr. Mojca Merhar  Farmacija  Raziskovalec  2002 - 2004  33 
8.  20049  Petra Milavec Žmak  Biotehnologija  Raziskovalec  2002 - 2004  11 
9.  12728  dr. Aleš Podgornik  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2002 - 2004  712 
10.  12684  dr. Helena Podgornik  Mikrobiologija in imunologija  Vodja  2002 - 2004  352 
11.  12041  dr. Ida Poljanšek  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2002 - 2004  347 
12.  00779  dr. Aleš Štrancar  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2002 - 2004  499 
13.  19626  Rok Štravs  Biotehnologija  Raziskovalec  2002 - 2004  18 
14.  14815  dr. Andreja Žgajnar Gotvajn  Kemijsko inženirstvo  Raziskovalec  2002 - 2004  765 
15.  11250  dr. Polona Žnidaršič Plazl  Biotehnologija  Raziskovalec  2002 - 2004  449 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0103  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo  Ljubljana  1626990  23.170 
2.  0104  Kemijski inštitut  Ljubljana  5051592000  21.282 
3.  0158  BIA podjetje za laboratorijsko in procesno opremo d.o.o. Ljubljana  Ljubljana  5327601  18 
4.  1655  Sartorius BIA Separations, separacijske tehnologije, d.o.o.  Ajdovščina  1319612  1.225 
Povzetek
Glive bele trohnobe so redki organizmi, sposobni oksidativne razgradnje sintetičnih barvil. To jim omogočajo ekstracelularni ligninolitični encimi, ki jih izločajo v svojo okolico kot sekundarne metabolite. Modelni organizem med temi glivami je bazidiomiceta Phanerochaete chrysosporium, ki jo znamo pri nas gojiti na tak način, da izloča visoke koncentracije ligninolitičnih peroksidaz. V okviru dosedanjega raziskovalnega dela smo postavili uspešne metode za zasledovanje in izolacijo teh encimov pri gojenju omenjene glive. Ker pa gre za dokaj kompleksen in zahteven mikroorganizem, ki v Sloveniji še ni bil izoliran, načrtujemo "screening" sevov gliv bele trohnobe, izoliranih iz slovenskih gozdov. Med njimi je nekaj izjemno učinkovitih razgrajevalcev lignina, med katerimi bomo poskušali najti tudi učinkovite razgrajevalce barvil. To presejanje je potrebno, da ne vnašamo tujih organizmov v naše okolje, ampak poskušamo najti v domačem okolju potencialne razgrajevalce. Izbrane seve z visokimi razgradnimi sposobnostmi bomo poskušali gojiti submerzno in optimirati pogoje njihovega gojenja, da bi dosegli visoke dobitke ligninolitičnih encimov. Za sledenje le-teh imamo predhodno razvite encimske teste kot tudi zelo hitro kromatografsko metodo za analizo lignin peroksidaz (LiP). Hitre metode bomo poskušali postavitvi tudi za sledenje lakaz ter Mn-odvisnih peroksidaz. (MnP). V ta namen bomo uporabili CIM nosilce, ki nam bodo obenem služili tudi za imobilizacijo posameznih encimov kot tudi za imobilizacijo glivine biomase. Imobilizacija bo vključena v temeljne raziskave, ki jih bomo izvajali z nekaterimi izbranimi testnimi barvili. Vzporedno s tem bomo znanja, ki smo jih pridobili pri gojenju Phanerochaete chrysosporium, uporabili za poskus pridobivanja ekstracelularnih ligninolitičnih encimov v večjem merilu. Pri tem si bomo pomagali z izsledki študije zveze med morfologijo in fiziologijo pri tej glivi. Razgradnjo z glivami bele trohnobe pa bomo testirali tudi na nekaterih obarvanih industrijskih odplakah. Uspešnost razgradnje barvil bomo ovrednotili tako s kemijskimi analizami kot tudi s toksikološkimi testi ter primerjali vpliv predhodno razbarvanih ter nerazbarvanih odplak na običajno kulturo komunalnih čistilnih naprav.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno