Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Reforma javnega sektorja: zdravstvo v Sloveniji

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.04.02  Družboslovje  Upravne in organizacijske vede  Javne službe 

Koda Veda Področje
S170  Družboslovje  Politične in upravne vede 
Ključne besede
zdravstveno varstvo, sistem, izvajalci, zavarovalnice, storitve, stroški, ekonomika, primerjava, standardi
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (13)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  21744  dr. Janko Berlogar  Upravne in organizacijske vede  Raziskovalec  2002 - 2003  92 
2.  03958  dr. Srečko Devjak  Upravne in organizacijske vede  Raziskovalec  2002 - 2003  647 
3.  19328  mag. Tina Eržen  Pravo  Raziskovalec  2002 - 2003  48 
4.  00032  dr. Janez Grad  Računalniško intenzivne metode in aplikacije  Raziskovalec  2002 - 2003  419 
5.  03639  dr. Štefan Ivanko  Ekonomija  Raziskovalec  2002 - 2003  897 
6.  01327  dr. Peter Jambrek  Pravo  Raziskovalec  2002 - 2003  434 
7.  05297  dr. Tone Jerovšek  Pravo  Raziskovalec  2002 - 2003  665 
8.  19293  dr. Maja Klun  Ekonomija  Raziskovalec  2002 - 2003  862 
9.  21651  dr. Primož Pevcin  Upravne in organizacijske vede  Raziskovalec  2002 - 2003  642 
10.  11257  dr. Janko Seljak  Ekonomija  Raziskovalec  2002 - 2003  194 
11.  05020  dr. Stanka Setnikar-Cankar  Ekonomija  Vodja  2002 - 2003  587 
12.  02262  dr. Mirko Vintar  Računalništvo in informatika  Raziskovalec  2002 - 2003  419 
13.  19295  dr. Stane Vlaj  Upravne in organizacijske vede  Raziskovalec  2002 - 2003  457 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0590  Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo  Ljubljana  1627163  8.638 
Povzetek
Po vsem svetu zdravstveni sistemi v razvitih državah doživljajo različne načine preoblikovanja in vsem so v prvi vrsti skupni imenovalec poleg strokovnosti predvsem materialne (finančne) možnosti podpore dejavnosti. Zdravstveni sistem je vedno teže finanicirati tudi v Sloveniji, kjer je odstotek BDP oz. vse sredstev, namenjenih zdravstvu, primerljiv z EU, absolutni zneski pa so precej nižji. Razna utrjena načela, predvsem glede socialne pravičnosti, po eni in materialne zmožnosti družbe po drugi strani torej zahtevajo premike v gledanju na pridobivanje in porabo sredstev za zdravstveno varstvo.Medtem ko je v Sloveniji v preteklih letih ZZZS, skupaj z drugimi financerji še nekako uspeval usklajevati potrebe in možnosti, letos prvič napoveduje težave, obenem pa tudi z dosedanjimi kriteriji razdeljevanja sredstev nihče od uporabnikov ni bil zadovoljen. Vedno več od njih jih tudi prikazuje izgubo. Pri tem navajajo vrsto razlogov - od obsega fiksnih sredstev za plače po kolektivni pogodbi in drugih fiksnih stroškov do neizdelanih kriterijev glede obsega in vrednotenja posamezne dejavnosti. Če glede osnovne zdravstvene in specialistične dejavnosti morda še lahko trdimo, da so standardi dokaj definirani, to ne velja za hospitalni del sekundarnega zdravstvenega nivoja (bolnišnice), čeprav je prav ta največji porabnik sredstev. Kriteriji (standardi) glede vsebine in stroškov posamezne storitve niso izdelani, čeprav si jih vsaj na videz vsi želijo, ko zaznavajo razlike med posameznimi zavodi.Pilotni raziskovalni projekt izhaja iz navedenih dejstev in spoznanj. Medtem ko je sam primerjalne narave in poskuša potrditi oz. ovreči prepričanje o razlikah in potrebi po enotnih standardih na primeru štirih bolnišnic in ene od specialnosti, bi na podlagi njegovih izsledkov lahko prišlo, ob podpori izvajalcev in financerjev, do dosege širšega cilja - definiranja in uvedbe enotnih standardov na področju hospitalne dejavnosti oz. spremembe načina financiranja na podlagi opravljenih in standardiziranih storitev, kar je pomemeben korak k deklarirani želji po tem, da "naj denar sledi bolniku".Projekt je torej izrazito aplikativne narave. Vanj so ob sodelovanju Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije in podpori Ministrstva za zdravstvo vključene štiri slovenske bolnišnice - tri splošne (Izola, Jesenice in Murska Sobota) in ena specialna (Bonišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj). Tako z njihovimi direktorji, kot tudi s predstojniki ginekološko-porodniških oddelkov in vodij finančno računovodskih služb so bili opravljeni uvodni in usklajevalni sestanki. na njih je bila za primerjave izbrana ginekološko-porodniška dejavnost in dogovorjeno, da se na podlagi podatkov za l. 2000 izberejo najpogostejše storitve oz. relevatni stroški. Slednji se primerjalno obdelajo za dvomesečno obdobje, s tem da smo skupaj določili izbor najbolj značilnih in za primerjavo relevantnih storitev, njihovih spremenljivk ter stroškov zanje. Bolnišnice sodelujejo v fazi zbiranja podatkov in zagotavljajo njihovo zanesljivost, pri čemer imajo strokovno, predvsem metodološko podporo zagotovljeno s strani VUŠ. Slednja zagotavlja analizo in interpretacijo podatkov, ob pomoči ožje in širše projektne skupine. Rezultati bodo posredovani sodelujočim v raziskavi, skupaj z vzpodbudo, da na podlagi ugotovitev iz nje začnejo ustrezne aktivnosti v pogajanjih z ustanovitelji in financerji. Te naj bi, ne glede na potrjeno ali ovrženo tezo raziskave, pripeljale do enotnih standardov posameznih storitev, za kar raziskava kot primer razčlenjevanja vsebin in njihovega vrednotenja daje pomembne temelje.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno