Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Vpliv dinamik interaktivnih skupin v vrtcu na jezikovni razvoj otrok

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.09.00  Družboslovje  Psihologija   

Koda Veda Področje
S260  Družboslovje  Psihologija 
S262  Družboslovje  Razvojna psihologija 
Ključne besede
dvojezičnost - odraščanje v dvojezičnem okolju - dvojezičnost in vzgoja - dvokulturnost in identiteta
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (3)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  19914  Norina Bogatec  Vzgoja in izobraževanje  Raziskovalec  2002 - 2004  114 
2.  19913  dr. Susanna Pertot  Psihologija  Vodja  2002 - 2004  161 
3.  19908  Emidio Sussi  Sociologija  Raziskovalec  2002 - 2004  101 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0156  Slovenski raziskovalni inštitut  Trst, Italija    242 
Povzetek
Pri obravnavanju problemov slovenskih vrtcev v Italiji je večkrat v ospredju vprašanje socializacije in jezikovnega koda, v katerem se le-ta odvija. Na razvoj jezikovne izobrazbe predšolskih otrok v dvojezičnem okolju vpliva cela vrsta dejavnikov: jezikovne navade staršev, bivanjsko okolje, didaktično-pedagoške izbire vzgojnih in izobraževalnih ustanov, ugled in raba jezika v javnosti itd.. Vprašanje vpliva navedenih dejavnikov na izbiro jezikovnega koda si je tudi pri nas postavilo več piscev in raziskovalcev. Nismo pa še analizirali, če kvaliteta skupinskih dinamik v razredu vpliva na razvoj jezikovne spretnosti v slovenščini in kako. O kvaliteti dinamik v zamejskih vrtcih ne vemo nič. Teoretično je namreč mogoče zagovarjati hipotezo, po kateri korelacija med jezikovnim kodom in vrsto skupinskih dinamik ni nujna. Zato bi bilo zelo zanimivo raziskati, če, kako in v kolikšni meri tip interakcij med otroki vpliva na razvoj določenega koda. Raziskava, ki jo zastavljamo, ima namen preučiti prav to vprašanje. Zato sem si zadali spodaj navedene cilje.1) Opazovati in zabeležiti tip odnosov, ki jih otroci vzpostavijo z drugimi: sovrstniki in osebjem, zaposlenim v vrtcu;2) ugotoviti, če kvaliteta dinamik, ki se odvijajo v vrtcu, vpliva na izbiro komunikacijskega koda pri opazovanih in v kolikšni meri;3) ugotoviti, če nekatere dinamike pospešujejo v otroku razvoj govorne kompetence v slovenskem jeziku in katere so;4) na osnovi ugotovitev sestaviti priročnik za vzgojiteljice in starše o načinu oz. tehnikah pospeševanja razvoja govorne kompetence v slovenskem jeziku pri dvojezičnem otroku. Uporabili bi metodo opazovanja. Ta je v rabi kot raziskovalna metoda pri etološkem in psihoanalitičnem raziskovanju odnosov, ki jih še zelo majhni otroci vzpostavljajo s pomembnimi drugimi: odraslimi in sovrstniki. Primerjali bomo tri skupine predšolskih otrok iz slovenskih vrtcev v Italiji.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno