Projekti / Programi
Strategije vstopanja in poslovanja slovenskih podjetij na trgih jugovzhodne Evrope (bivše Jugoslavije)
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.02.00 |
Družboslovje |
Ekonomija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S180 |
Družboslovje |
Ekonomija, ekonometrija, ekonomska teorija, ekonomski sistemi, ekonomska politika |
| S183 |
Družboslovje |
Ciklična ekonomija |
| S185 |
Družboslovje |
Tržna in industrijska ekonomika |
| S186 |
Družboslovje |
Mednarodna trgovina |
| S191 |
Družboslovje |
Trženje |
rast, zunanja menjava, analiza ovir za menjavo, vstop podjetij na nastajajoče trge, strategije vstopanja in poslovanja podjetij, obnašanje končnih potrošnikov na nastajočih trgih, medorganizacijsko trženje, politika države na področju vstopanja slovenskih podjetij na nastajajoče trge
Raziskovalci (26)
Organizacije (1)
Povzetek
Temeljni dejavnik rasti v majhnem, odprtem gospodarstvu, kakršno je slovensko, je izvozno povpraševanje. Slovenska podjetja trženjskih stroškov na trgih zapadne Evrope ne pojmujejo kot naložb. Praviloma se zaradi visokih vstopnih stroškov in močne konkurence le prilagajajo obstoječi tržni ceni in tekmujejo na podlagi stroškovne učinkovitosti (Domadenik, Prašnikar, Svejnar, 2001). Nastajajoči trgi v državah jugovzhodne Evrope (trgi bivše Jugoslavije) jim ponujajo možnost (bližina trga, boljše poznavanje trga zaradi preteklega delovanja…), da izkoristijo prednost prvega (first mover advantage). Zaradi vrste negotovosti (politična negotovost, negotovost »vzdržne« ekonomske politike, plačilno bilančna negotovost, negotovost poslovanja s posameznimi podjetji…) pa sta vstop in poslovanje podjetij povezana z visokim tveganjem. Namen raziskave je preučiti, kakšne so prednosti ter pomanjkljivosti alternativnih pristopov vstopanja in poslovanja slovenskih podjetij na trgih jugovzhodne Evrope (bivše Jugoslavije). Spoznanja raziskave naj bi podjetja in slovenska država uporabila v svojem delovanju na teh trgih. Raziskava je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu analiziramo poslovno okolje v državah jugovzhodne Evrope (države bivše Jugoslavije), vključno z analizo makroekonomskega položaja posameznih držav in regije v celoti, analizo finančnega okolja, pravnega okolja in analizo ovir za menjavo med posameznimi državami v regiji. Tržno fragmentacijo in vzroke zanjo bomo preučili s t.i. »border effects« analizo (Head, Mayer, 2000). Drugi del vključuje primarno raziskavo značilnosti vedenja podjetij in končnih porabnikov, saj so tovrstni vedenjski vzorci v preučevanih državah takorekoč popolnoma neraziskani. Glede na dinamiko sprememb v poslovnem okolju omenjenih držav, je za uspešno strategijo vstopa slovenskih podjetij še posebnega pomena poznavanje vedenjskih značilnosti podjetij, ki bi utegnila postati bodisi bodoči dobavitelji slovenskim podjetjem ali kupci slovenskih podjetij. Kot nakazujejo sodobne empirične raziskave v drugih tranzicijskih državah in področjih, ki so bili izpostavljani večjim nacionalnim konfliktom, je poznavanje vloge nacionalne identitete v nakupnem vedenju končnih porabnikov ključno za pravilno pozicioniranje porabniških dobrin na relativno novih mednarodnih trgih (Vida, Fairhurst, 1999: Herche, 1992 ). Raziskava končnih potrošnikov zajema tudi analizo nakupnega procesa in pomena, ki ga porabniki pripisujejo blagovnim znamkam slovenskega izvora.Na osnovi rezultatov prvega in drugega dela raziskave bomo oblikovali možne strategije vstopa podjetij za posamezne trge Jugovzhodne Evrope, izpostavili prednosti ter pomanjkljivosti posameznih pristopov (trgovinski –individualni, trgovinski- prek skupne distribucijske in trgovinske mreže, investicijski), izpostavili različne načine financiranja menjave (standardni - gotovina, odprti računi, akreditivi, protidobave, barterska menjava, financiranje in zavarovanje izvoznih poslov prek SID) ter ovrednotili njihove rezultate (cost-benefit analiza). Implikacija rezultatov te raziskave je torej primarno povezana z dejavnostmi slovenskih podjetij, potrebnimi za dolgoročno učinkovit vstop ter pozicioniranje v državah Jugovzhodne Evrope. Prav tako pa bi morali biti izsledki te raziskave v pomoč slovenski državi pri iskanju najbolj učinkovitih instrumentov delovanja na tem področju in pri pogajanjih za vzpostavitev normalnih ekonomskih odnosov z državami bivše Jugoslavije.
