Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Glasbeni viri 16. do 18. stoletja s posebnim ozirom na slovenske primorske arhive

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.08.00  Humanistika  Muzikologija   

Koda Veda Področje
H320  Humanistične vede  Muzikologija 
Ključne besede
muzikologija,glasba na Slovenskem; glasbeni viri na Primorkem; glasbeni rokopisi in tiski; evidentiranje in analiza repertoarja, širjenje repertoarja; glasbena podatkovna zbirka; srednjeevropski glasbeni arhivi; priprava notnega gradiva za javno izvajanje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (5)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  21448  dr. Alenka Bagarič  Muzikologija  Raziskovalec  2002 - 2004  62 
2.  06039  mag. Tomaž Faganel  Muzikologija  Raziskovalec  2002 - 2004  417 
3.  17894  Božidara Frelih  Muzikologija  Raziskovalec  2002 - 2004  147 
4.  13137  dr. Metoda Kokole  Muzikologija  Vodja projekta  2002 - 2004  411 
5.  18818  mag. Romana Zajc    Raziskovalec  2002 - 2004 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.392 
Povzetek
Glasbeno-komparativna analiza ohranjenih virov vseh krajevnih nahajališč je osnovni pogoj za jasnejšo in celostno podobo glasbenega in kulturnega življenja na območju današnje Republike Slovenije. Ohranjeni repertoar 16. do 18. stoletja je poleg sekundarnih virov (inventarji in drugi arhivski dokumenti) in dokumentov o domači ustvarjalnosti še vedno osnova za raziskovanje glasbene kulture preteklih stoletij na Slovenskem. Muzikalije, ki so se ohranile v slovenskih primorskih mestih, predvsem v obalnih Kopru, Piranu in Izoli, so bile do danes le delno in sumarično evidentirane in iz njih razvidni glasbeni repertaor - tako v okviru cerkvenih institucij kot repertoar posvetnega značaja - nikoli ni bil sistematično in komparativno obravnavan. Za razumevanje glasbenih tokov, ki so v obravnavanem obdobju potekali iz Italije proti vzhodu in severu, je nujno potrebno razjasniti vlogo obalnih mest in njihovih glasbenih ustanov, v katere je neposredno iz Italije pritekalo tako glasbeno gradivo kot splošni kulturni impulzi. Na drugi strani so za razumevanje slovenske glasbene dediščine prav tako pomembni tudi srednjeevropski viri, ki vsebujejo tudi skladbe slovenskih oz. s slovenskim prostorom povezanih glasbenikov obravnavanih obdobjih (npr. Daniela Lagkhnerja, Giacoma Gorzanisa, Gabrijela Plavca, Isaaca Poscha, Janeza Krstnika Dolarja itd.). Razširjenost glasbenih virov omenjenih ustvarjalcev v srednjeevropskih arhivih je bila doslej obravnavana različno intenzivno. Rezultati sistematičnih raziskav bi pripomogli k jasnejši predstavi o vpetosti teh skladatlejev v evropski prostor. Namen projekta je poleg evidentiranja in analize starejšega primorskega repertoarja tudi aplikacija rezultatov raziskave v obliki izdelave elektronskih podatkovnih zbirk za splošno uporabo in priprava izbora najkvalitetnejšega rokopisnega gradiva iz primorskih arhivov v moderni notni obliki s komentarji za izvajanje. Gradivo bo uporabljeno za javne izvedbe glasbe iz "pozabljenih arhivov Slovenije" v organizaciji Muzikološkega inštituta ZRC SAZU in Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tovrstna obdelava glasbenega gradiva iz primorskih arhivov bo lahko služla kot model muzikološke obdelave gradiva drugih slovenskih hranišč.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno