Projekti / Programi
Glasbeni viri 16. do 18. stoletja s posebnim ozirom na slovenske primorske arhive
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.08.00 |
Humanistika |
Muzikologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H320 |
Humanistične vede |
Muzikologija |
muzikologija,glasba na Slovenskem; glasbeni viri na Primorkem; glasbeni rokopisi in tiski; evidentiranje in analiza repertoarja, širjenje repertoarja; glasbena podatkovna zbirka; srednjeevropski glasbeni arhivi; priprava notnega gradiva za javno izvajanje
Raziskovalci (5)
Organizacije (1)
Povzetek
Glasbeno-komparativna analiza ohranjenih virov vseh krajevnih nahajališč je osnovni pogoj za jasnejšo in celostno podobo glasbenega in kulturnega življenja na območju današnje Republike Slovenije. Ohranjeni repertoar 16. do 18. stoletja je poleg sekundarnih virov (inventarji in drugi arhivski dokumenti) in dokumentov o domači ustvarjalnosti še vedno osnova za raziskovanje glasbene kulture preteklih stoletij na Slovenskem. Muzikalije, ki so se ohranile v slovenskih primorskih mestih, predvsem v obalnih Kopru, Piranu in Izoli, so bile do danes le delno in sumarično evidentirane in iz njih razvidni glasbeni repertaor - tako v okviru cerkvenih institucij kot repertoar posvetnega značaja - nikoli ni bil sistematično in komparativno obravnavan. Za razumevanje glasbenih tokov, ki so v obravnavanem obdobju potekali iz Italije proti vzhodu in severu, je nujno potrebno razjasniti vlogo obalnih mest in njihovih glasbenih ustanov, v katere je neposredno iz Italije pritekalo tako glasbeno gradivo kot splošni kulturni impulzi. Na drugi strani so za razumevanje slovenske glasbene dediščine prav tako pomembni tudi srednjeevropski viri, ki vsebujejo tudi skladbe slovenskih oz. s slovenskim prostorom povezanih glasbenikov obravnavanih obdobjih (npr. Daniela Lagkhnerja, Giacoma Gorzanisa, Gabrijela Plavca, Isaaca Poscha, Janeza Krstnika Dolarja itd.). Razširjenost glasbenih virov omenjenih ustvarjalcev v srednjeevropskih arhivih je bila doslej obravnavana različno intenzivno. Rezultati sistematičnih raziskav bi pripomogli k jasnejši predstavi o vpetosti teh skladatlejev v evropski prostor. Namen projekta je poleg evidentiranja in analize starejšega primorskega repertoarja tudi aplikacija rezultatov raziskave v obliki izdelave elektronskih podatkovnih zbirk za splošno uporabo in priprava izbora najkvalitetnejšega rokopisnega gradiva iz primorskih arhivov v moderni notni obliki s komentarji za izvajanje. Gradivo bo uporabljeno za javne izvedbe glasbe iz "pozabljenih arhivov Slovenije" v organizaciji Muzikološkega inštituta ZRC SAZU in Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tovrstna obdelava glasbenega gradiva iz primorskih arhivov bo lahko služla kot model muzikološke obdelave gradiva drugih slovenskih hranišč.
