Projekti / Programi
Strukturna karakterizacija keramike s praškovno difrakcijo
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.04.03 |
Naravoslovje |
Kemija |
Anorganska kemija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| P360 |
Naravoslovno-matematične vede |
Anorganska kemija |
praškovna difrakcija; dekompozicija difraktograma; keramika na osnovi La, Ti, Nb, Mn; struktura; ternarni sistem
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
12624 |
dr. Amalija Golobič |
Kemija |
Vodja |
2002 - 2004 |
358 |
Organizacije (1)
Povzetek
Preučevali bomo strukture in trdno topnost v ternarnih sistemih kovinskih oksidov La, Ti ter Nb oziroma Mn. Strukture bomo določali s pomočjo praškovne difrakcije. Difraktograme bomo snemali na visokoločljivem praškovnem difraktometru Siemens na Kemijskem inštitutu pri sobni, nizkih in ( po potrebi) visokih temperaturah. Dvodimenzionalne difraktograme bomo snemali na difraktometrih MAR s ploščatim detektorjem (image plate s premerom 345 mm ter CCD plošča s premerom 165 mm) pri sobni in pri nizkih temepraturah na sinhrotronu Elettra v Trstu. Snemanje pri različnih temperaturah bomo izvedli z namenom uporabe diferenčnega (anizotropnega) termičnega krčenja osnovne celice, s ciljem izboljševanja dekompozicije (razklopa) intenzitet uklonskih maksimumov na posamezne uklone na eksperimentalni način. Princip te metode je sicer poznan, je pa bila do sedaj metoda zelo redko uporabljena. Naš namen ni zgolj na ta način izboljšati uklonske podatke difraktogramov tu obravnavanih spojin s ciljem olajšanja reševanja faznega problema oziroma reševanja struktur, ampak tudi to pozabljeno metodo ponovno "oživiti" ter jo preoblikovati v tako obliko, da bi bila primerna za uporabo širšemu krogu raziskovalcev ter da bi bila uporabna tudi za druge tipe spojin. Samo reševanje in izboljševanje struktur bo potekalo s klasičnimi praškovnimi metodami z uveljavljenimi računalniškimi programi. Poleg same določitve stukturnih parametrov (osnovne celice, položaja atomov v njej in ocene njihovih parametrov odmika) bomo preučili tudi strukturni motiv ter ugotovili podobnosti in razlike med strukturami spojin istega ternarnega sistema, izvedli pa bomo tudi primerjavo s strukturami spojin sorodnih ternarnih sistemov. Strukturne lastnosti teh spojin želimo tudi povezati s pomebnimi (npr. dielektričnimi in termičnimi) lastnostmi teh keramičnih materialov, ki spadajo med tehnološko zelo zanimiv tip mikrovalovne keramike.
