Projekti / Programi
Kolateralno brstenje senzoričnih aksonov v bočno živčno anastomozo
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.03.00 |
Medicina |
Nevrobiologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B640 |
Biomedicinske vede |
Nevrologija, nevropsihologija, nevrofiziologija |
poškodba živca, rast aksona, kolateralno brstenje, bočna anastomoza, nevrotrofični dejavniki
Raziskovalci (3)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
15151 |
dr. Fajko Bajrović |
Nevrobiologija |
Vodja |
2002 - 2004 |
336 |
| 2. |
04412 |
dr. Janez Sketelj |
Nevrobiologija |
Raziskovalec |
2002 - 2004 |
318 |
| 3. |
08289 |
dr. Marko Živin |
Nevrobiologija |
Raziskovalec |
2002 - 2004 |
233 |
Organizacije (1)
Povzetek
Kolateralno brstenje aksonov je izraščanje poganjkov iz nepoškodovanih aksonov. Običajno se zato področje oživčenja nepoškodovanega živca, ki mu brsteči aksoni pripadajo, širi v sosednje denervirano področje.
Motorični in senzorični aksonski brsti lahko izraščajo iz nepoškodovanega živčnega debla (donorski živec), če nanj prišijemo distalni krn poškodovanega perifernega živca in na ta način lahko celo inervirajo tarčno tkivo. Zato bi lahko postopek bočnega prišitja distalnega krna poškodovanega živca, v razmerah ko proksimalni krna ni na voljo, uporabili namesto standardnega postopka (end-to-end) v reparaciji poškodovanih perifernih živcev. Mehanizem sproženja aksonskega brstenja v krn živca, ki je od strani prišit na nepoškodovan živec, ni poznan. Pred bolj razširjeno uporabo te tehnike v oskrbi poškodb živcev pri človeku je potrebno opredeliti tudi možne negativne učinke tega postopka na donorski živec.
Kolateralno brstenje senzoričnih aksonov iz nepoškodovanega živca v denervirani koži po poškodbi sosednjega perifernega živca je odvisno od NGF. Indukcija brstenja verjetno temelji na vplivu degeneriranih živčnih poti in denerviranega tarčnega tkiva, ki sta splošno znana vira NGF, ki je za brstenje nujno potreben. Domnevamo, da je signalizacija med poškodovanimi in nepoškodovanimi nevroni v ganglijih dorzalnih korenin prav tako pomemben mehanizem indukcije kolateralnega brstenja. V šudiji bomo raziskali relativen pomen teh treh mehanizmov, kot tudi pomen izbora ustreznega perifernega živca za optimalno brstenje. Poleg tega bomo raziskovali morebitne negativne učinke kolateralnega brstenja skozi bočno prišit odsek živca na morfologijo, elektrofiziološke lastnosti in nociceptivno funkcijo donorskega živca.
