Projekti / Programi
Elementarni dogodki eksocitoze v hipofiznih celicah
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.03.00 |
Medicina |
Nevrobiologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B640 |
Biomedicinske vede |
Nevrologija, nevropsihologija, nevrofiziologija |
hipofizne celice, regulirana eksocitoza, fuzijska pora, fluorimetrija, FM1-43, konfokalna mikroskopija, membranska kapacitivnost, patch-clamp
Raziskovalci (2)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
04411 |
dr. Tomaž Kiauta |
Nevrobiologija |
Raziskovalec |
2002 - 2004 |
73 |
| 2. |
15467 |
dr. Matjaž Stenovec |
Medicina |
Vodja |
2002 - 2004 |
202 |
Organizacije (1)
Povzetek
Eksocitoza omogoča izločanje vsebine celičnih organelov-mešičkov v zunajcelični prostor. Z zlitjem membrane mešička in celične membrane nastane fuzijska pora, skozi katero se izloči vsebina mešička z difuzijo. Modelni sistem za raziskave eksocitoze so celice sprednjega režnja hipofize, v katerih poteka t.i. uravnavana eksocitoza. Celice sprednjega režnja hipofize izločajo hormone, ki vplivajo na rast, razvoj, razmnoževanje in odziv organizma na stres. Te celice skladiščijo hormone v gostih mešičkih v citoplazmi. Sproščanje hormonov iz mešičkov hipofiznih celic uravnavajo hipotalamični dejavniki v krvnem obtoku, ki se vežejo na specifične membranske receptorje celic in po vezavi aktivirajo znotrajcelične signalne mehanizme. Ključ za razumevanje nevroendokrine integracije je razumevanje mehanizmov, ki kontrolirajo eksocitozo v hipofiznih celicah. Čeprav je eksocitoza splošno razširjena med evkariontskimi celicami, je zelo malo znanega o uravnavanju eksocitotskih dogodkov na njeni elementarni ravni. Fiziološki pomen dogodkov po zlitju membran je neraziskan, enako neraziskana je funkcionalna povezava med razširjanjem fuzijske pore in raztapljanjem vsebine mešičkov. Fiziološko uravnavanje celične sekrecije na postfuzijskem mestu membrane lahko raziskujemo le s tehnikami, ki omogočajo meritve elementarnih dogodkov eksocitoze. S fluorimetričnimi meritvami in meritvami membranske kapacitivnosti želimo raziskati časovni potek zlivanja membran in dinamiko razširjanja fuzijske pore pri laktotrofih. Zlivanje membranskega mešička s celično membrano bomo merili v realnem času s porastom fluorescence barvila FM1-43. Dinamiko izločanja vsebine mešičkov bomo merili z zmanjšanjem fluorescence sekretornega peptida ANF (atrialni natriuretični faktor), ki je markiran z zelenim fluorescentnim proteinom (EGFP). Vzporedno z optičnimi meritvami bomo izvedli meritve membranske kapacitivnosti visoke ločljivostji v konfiguraciji pripete membrane celice ali meritve membranske kapacitivnosti v konfiguraciji cele celice.
