Projekti / Programi
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.02.00 |
Družboslovje |
Ekonomija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S180 |
Družboslovje |
Ekonomija, ekonometrija, ekonomska teorija, ekonomski sistemi, ekonomska politika |
podjetje, prevzem, združitev, spojitev, pripojitev, obvladovanje, kapital, lastništvo, delnice, učinkovitost, management, obramba, svetovanje, raziskovanje, napovedovanje, model, ekonometrija
Raziskovalci (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
13617 |
dr. Janez Bešter |
Ekonomija |
Vodja |
2002 - 2004 |
148 |
Organizacije (1)
Povzetek
Sodobna ekonomska znanost v svetu namenja prevzemom podjetij veliko pozornost, ki je v precejšnji meri sorazmerna njihovemu pomenu za poslovni svet. Prevzemi podjetij so tektonski premiki poslovnega sveta, ki prekinjajo vsakodnevno rutino njihovega poslovanja, in postavljajo nova razmerja med interesnimi skupinami ter nova izhodišča za poslovanje tako nastalih podjetniških tvorb. Številni prevzemi tudi presegajo nacionalne okvire in predstavljajo pomemben dinamičen dejavnik v procesih globalizacije.Tudi v Sloveniji so bili, z njeno osamosvojitvijo leta 1991, razvojem trga kapitala in lastninskim preoblikovanjem, prej družbenih podjetij, izpolnjeni potrebni pogoji, ki podjetjem in drugim udeležencem na trgu kapitala omogočajo izvedbo prevzemov podjetij. K večji aktualnosti prevzemov podjetij v Sloveniji je še dodatno prispeval sam model lastninskega preoblikovanja, ki ima s stališča ekonomske učinkovitosti podjetij neustrezno lastniško strukturo.Osrednja hipoteza raziskovalnega projekta, ki jo bom preverjal konceptualno in empirično, je naslednja: Verjetnost prevzema vsakega posameznega podjetja je rezultanta edinstvenega spleta lastnosti podjetja samega kot tudi dejavnikov njegovega okolja v najširšem smislu. Posebno vlogo v tem izračunu igrajo preference vsakega posameznega potencialnega prevzemnika – tudi ti se med seboj razlikujejo v številnih lastnostih, kar ima za posledico tudi različne ocene (percepirane in objektivno dane) glede vrednosti posameznega ciljnega podjetja. Objektivno je lahko vsako posamezno ciljno podjetje različno 'vredno' za različne prevzemnike, ker imajo ti različne možnosti obvladovanja (minimiziranja) stroškov, uresničevanja sinergij in ekonomij obsega (različne stopnje komplementarnosti) kot tudi različne namere in sposobnosti same izvedbe poprevzemne integracije. To pa posledično pomeni tudi, da je verjetnost prevzema vsakega posameznega podjetja ne le odvisna od njegovih lastnosti in splošnih dejavnikov okolja, ampak tudi od lastnosti in nabora podjetij, ki se na posameznem trgu dejansko pojavljajo kot potencialni prevzemniki. Potencialno uspešen model za napovedovanje verjetnosti prevzema posameznih podjetij bi tako moral vključevati vse naštete kategorije dejavnikov.Predstavljena hipoteza je univerzalna in v konceptualnem smislu nikakor ni omejena le na Slovenijo ali katero koli drugo posamezno državo. Seveda pa relevantnost predlaganega projekta dodatno povečuje njegova aktualnost za slovensko specifična vprašanja, ki so povezana predvsem z lastninjenjem in s problemi lastniškega obvladovanja podjetij (corporate governance) v Sloveniji. Tako bom med drugim preverjal naslednje hipoteze – 'ex post' na vzorcu že prevzetih podjetij in 'ex ante' na vzorcu anketiranih podjetij, ki še niso bila prevzeta:- verjetnost, da bo podjetje postalo cilj prevzema, je večja za tista podjetja, v katerih imajo zaposleni kot delničarji (brez članov uprav) relativno večje lastniške deleže;- pripadnost panogi je eden ključnih dejavnikov verjetnosti prevzema podjetja;- število prevzemov podjetij v Sloveniji je manjše od ekonomskega optimuma; - načrtovanje prevzemov podjetij v Sloveniji je v strateškem smislu pomanjkljivo, odločitve o prevzemih podjetij pa strokovno slabo utemeljene;- poprevzemna integracija je v Sloveniji pogosto izvedena brez predhodnega načrtovanja in zato vsebinsko pomanjkljivo ter časovno prepozno.
