Projekti / Programi
Premoženjski režimi zakoncev
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.05.00 |
Družboslovje |
Pravo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S110 |
Družboslovje |
Pravo |
| S130 |
Družboslovje |
Civilno pravo: osebe, družina, poročne pogodbe, nasledstva, darila, posesti, obveze, garancije |
civilno pravo, družinsko pravo, premoženjska razmerja med zakoncema, premoženjski režimi med zakoncema, skupna lastnina, skupno premoženje, posebno premoženje, ženitna pogodba, novo premoženje, pokojninsko premoženje, delitev skupnega premoženja;
Raziskovalci (2)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
13029 |
dr. Aleš Galič |
Pravo |
Raziskovalec |
2004 - 2005 |
760 |
| 2. |
17042 |
dr. Viktorija Žnidaršič Skubic |
Pravo |
Vodja |
2004 - 2005 |
433 |
Organizacije (1)
Povzetek
Predmet raziskave bo nekoliko bolj civilistično obarvan del družinskega prava oziroma natančneje: prava zakoncev, to so premoženjskopravni odnosi med zakoncema. Od sprejetja nove ustave leta 1991, ki je lastninski pravici dodelila staro, klasično mesto v pravnem sistemu, na področju veljavne zakonske ureditve premoženjskih odnosov med zakoncema moti predvsem obligatornost njunega premoženjskega režima. Zakonca režima premoženjske skupnosti v zakonski zvezi z delom pridobljenega premoženja ne moreta, četudi bi to želela, spremeniti oziroma prilagoditi svojim željam in potrebam. To pa je v nasprotju s temeljnimi načeli civilnega prava, še posebej načeloma avtonomije pogodbenih strank ter dispozitivnosti pravnih norm. Slednja naj bi, po našem mnenju, v bodoče obvladovala tudi, v prvi vrsti civilnopravna, premoženjska razmerja med zakoncema. Tako bi bilo potrebno spremeniti veljavno družinskopravno zakonodajo in dovoliti sklepanje ženitnih pogodb, obenem pa tudi poskrbeti za "prenovitev" zakonitega premoženjskega režima, ki naj bi še naprej ostal uporabljiv za pare, ki se za sklenitev ženitne pogodbe ne bi odločili. Na ta način bi odpravili pretirano poseganje v lastninsko pravico zakoncev (33. člen ustave RS), ki je ustavno sporno. Menim, da, ob tem, ko bi zagotovili določene varovalke v smislu zaščite pravic dobrovernih tretjih oseb, upnikov, predvsem pa otrokovih pravic, takšni ureditvi ne bi mogli očitati, da ne zagotavlja socialne funkcije države (67. člen ustave RS).
