Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Slovensko baročno slikarstvo in njegov položaj v evropskem prostoru

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.09.00  Humanistika  Umetnostna zgodovina   

Koda Veda Področje
H310  Humanistične vede  Umetnostna zgodovina 
H311  Humanistične vede  Slikarstvo 
Ključne besede
umetnostna zgodovina, (profana in sakralna) umetnost, barok, slikarstvo, grafika, štukatura, likovni viri, kulturna dediščina, kulturna zgodovina, naročniki, umetniki, cerkve, gradovi, dvorci, freske, slovenska umetnost, srednjeevropska umetnost
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (2)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  15297  Alenka Klemenc  Umetnostna zgodovina  Raziskovalec  2002 - 2004  250 
2.  15690  dr. Barbara Murovec  Umetnostna zgodovina  Vodja projekta/programa  2002 - 2004  371 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana   5105498000  58.590 
Povzetek
Projekt raziskave baročnega slikarstva s posebnim ozirom na njegovo umestitev v širši evropski kontekst sodi med temeljne raziskave zgodovine slovenske likovne umetnosti. Z izbranim tematskim sklopom se osredotoča na slabo raziskano področje umetnostnozgodovinske stroke in z natančnimi raziskavami posameznih vprašanj ob temeljnih spomenikih poznega 17. in 18. stoletja na Kranjskem in ©tajerskem ter opusov osrednjih baročnih slikarjev (Giulio Quaglio, Franc Jelovšek, Johann Caspar Waginger, Anton Lerchinger) ustvarja osnovo za sintezo umetnostnozgodovinskih spoznanj. Z opredelitvijo njihove vpetosti in specifike omogoča prepoznavnost slovenskih spomenikov v evropskem, zlasti srednjeevropskem prostoru. Raziskave temelje na preučevanju arhivskih, literarnih in likovnih virov, strokovne literature, terenskem delu (ogledi, popisi spomenikov, fotodokumentacija), na komparativnih analizah slovenskih in drugih evropskih spomenikov. Poudarek je na preučevanju vseh vpletenih v proces nastanka likovnih umetnin in v njihovo realizacijo: ti so naročnik, umetnik, likovno delo samo in gledalec. Raziskovanje je tako usmerjeno na zgodovino produkcije spomenikov, njihovo strukturo, vlogo naročnika, recepcijo dela, družbeni kontekst in širši kulturnozgodovinski pomen. Baročni slikarski spomeniki Slovenije in umetniki, ki so ustvarjali pri nas, se posebej tesno povezujejo z južnonemškim, avstrijskim, beneškim in hrvaškim prostorom, zato je posebna pozornost posvečena raziskavam teh zvez, tudi z vključevanjem osnovnih umetnostnozgodovinskih metod atribucije, datacije, ikonografske in slogovne analize ter ugotavljanja likovnih virov in vplivov.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno