Projekti / Programi
Slovensko baročno slikarstvo in njegov položaj v evropskem prostoru
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
6.09.00 |
Humanistika |
Umetnostna zgodovina |
|
Koda |
Veda |
Področje |
H310 |
Humanistične vede |
Umetnostna zgodovina |
H311 |
Humanistične vede |
Slikarstvo |
umetnostna zgodovina, (profana in sakralna) umetnost, barok, slikarstvo, grafika, štukatura, likovni viri, kulturna dediščina, kulturna zgodovina, naročniki, umetniki, cerkve, gradovi, dvorci, freske, slovenska umetnost, srednjeevropska umetnost
Raziskovalci (2)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
15297 |
Alenka Klemenc |
Umetnostna zgodovina |
Raziskovalec |
2002 - 2004 |
252 |
2. |
15690 |
dr. Barbara Murovec |
Umetnostna zgodovina |
Vodja |
2002 - 2004 |
371 |
Organizacije (1)
Povzetek
Projekt raziskave baročnega slikarstva s posebnim ozirom na njegovo umestitev v širši evropski kontekst sodi med temeljne raziskave zgodovine slovenske likovne umetnosti. Z izbranim tematskim sklopom se osredotoča na slabo raziskano področje umetnostnozgodovinske stroke in z natančnimi raziskavami posameznih vprašanj ob temeljnih spomenikih poznega 17. in 18. stoletja na Kranjskem in ©tajerskem ter opusov osrednjih baročnih slikarjev (Giulio Quaglio, Franc Jelovšek, Johann Caspar Waginger, Anton Lerchinger) ustvarja osnovo za sintezo umetnostnozgodovinskih spoznanj. Z opredelitvijo njihove vpetosti in specifike omogoča prepoznavnost slovenskih spomenikov v evropskem, zlasti srednjeevropskem prostoru. Raziskave temelje na preučevanju arhivskih, literarnih in likovnih virov, strokovne literature, terenskem delu (ogledi, popisi spomenikov, fotodokumentacija), na komparativnih analizah slovenskih in drugih evropskih spomenikov. Poudarek je na preučevanju vseh vpletenih v proces nastanka likovnih umetnin in v njihovo realizacijo: ti so naročnik, umetnik, likovno delo samo in gledalec. Raziskovanje je tako usmerjeno na zgodovino produkcije spomenikov, njihovo strukturo, vlogo naročnika, recepcijo dela, družbeni kontekst in širši kulturnozgodovinski pomen. Baročni slikarski spomeniki Slovenije in umetniki, ki so ustvarjali pri nas, se posebej tesno povezujejo z južnonemškim, avstrijskim, beneškim in hrvaškim prostorom, zato je posebna pozornost posvečena raziskavam teh zvez, tudi z vključevanjem osnovnih umetnostnozgodovinskih metod atribucije, datacije, ikonografske in slogovne analize ter ugotavljanja likovnih virov in vplivov.