Projekti / Programi
Morfologija mehansko obdelanih površin lesnega tkiva
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.01.00 |
Biotehnika |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| T130 |
Tehnološke vede |
Produkcijska tehnologija |
hrapavost, površina lesa, mehanska obdelava, morfologija površine, proces odrezavanja
Raziskovalci (5)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
01392 |
dr. Bojan Bučar |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Vodja |
2002 - 2005 |
174 |
| 2. |
10340 |
dr. Dominika Gornik Bučar |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2002 - 2005 |
239 |
| 3. |
11925 |
dr. Marijan Medič |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2002 - 2005 |
89 |
| 4. |
22063 |
dr. Miran Merhar |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2002 - 2005 |
98 |
| 5. |
17847 |
Anton Šolar |
|
Tehnični sodelavec |
2002 - 2005 |
14 |
Organizacije (1)
Povzetek
Hrapavost površine, ki jo uporabljamo za določevanje in vrednotenje kvalitete obdelave, je nedvomno eden najpomembnejših atributov vrednotenja kvalitete obdelanih površin lesnih izdelkov. Kljub dejstvu, da je hrapavost mehansko obdelanih površin posledica interakcije številnih dejavnikov, jo lahko s še zadovoljivim približkom vrednotimo kot rezultat dveh neodvisnih skupin vplivnih dejavnikov. V prvo skupino vplivnih dejavnikov sodijo izključno dejavniki, ki določajo geometrijske značilnosti idealno obdelanih površin. To so vsi tehnološki parametri, ki določajo kinematiko odrezavanja. V drugo skupino pa spadajo dejavniki, ki povzročajo realno hrapavost obdelanih površin. Slednja je rezultat lokalnih porušitev strukture obdelovanega materiala, ki pa je posledica interakcije prodirajočega rezila in okoliškega materiala oziroma njegovih relevantnih lastnosti. Ker so geometrijske značilnosti idealno obdelanih površin odvisne zgolj od kombinacije tehnoloških parametrov, je z izborom le teh enolično določena tudi geometrija idealno obdelanih površin. Popolnoma drugačne pa so razmere med odrezavanjem, ko nastajajo nove realne površine. Nastale površine so namreč izključno posledica trenutno še nenapovedljivih lokalnih porušitev lesnega tkiva. Slednje so s tehnološkimi parametri vsekakor povezane, vendar jih z razpoložljivim znanjem o nastanku odrezka trenutno še ni moč verodostojno ovrednotiti. Osnovni namen naše raziskave je torej razvoj metode, ki bi omogočila verodostojno vrednotenje novo nastalih mehansko obdelanih površin lesnega tkiva. Raziskava naj bi dala tudi odgovor na večno aktualni vprašanji in sicer kateri način merjenja profila nastalih površin, ter kateri parameter vrednotenja nastalih površin je za mehansko obdelane površine orientiranega lesnega tkiva najprimernejši.
