Projekti / Programi
Polimorfizem gena za ctla-4 pri bolnikih z avtoimunsko boleznijo ščitnice
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 3.07.00 |
Medicina |
Metabolne in hormonske motnje |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B480 |
Biomedicinske vede |
Endokrinologija, sekretorni sistemi, diabetologija |
CTLA-4, polimorfizem, avtoimunska bolezen ščitnice
Raziskovalci (4)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
11039 |
dr. Simona Gaberšček |
Srce in ožilje |
Raziskovalec |
2003 |
452 |
| 2. |
01900 |
dr. Sergej Hojker |
Reprodukcija človeka |
Vodja |
2003 |
314 |
| 3. |
20485 |
dr. Blaž Krhin |
Metabolne in hormonske motnje |
Raziskovalec |
2003 |
136 |
| 4. |
20484 |
dr. Katja Zaletel |
Metabolne in hormonske motnje |
Raziskovalec |
2003 |
421 |
Organizacije (1)
Povzetek
Citotoksični T limfocitni antigen 4 (CTLA-4) je inhibitor aktiviranja limfocitov T pri uravnavanju imunskega odziva, zato imajo polimorfizmi gena za CTLA-4 pomemben vpliv na nastanek avtoimunskih bolezni. Povezavo z avtoimunsko boleznijo ščitnice je potrdilo več raziskav različnih populacij. Polimorfizmi gena za CTLA-4 naj bi vplivali predvsem na izdelovanje ščitničnih protiteles. Podatkov o vplivu polimorfizmov gena za CTLA-4 na laboratorijsko in klinično sliko bazedovke pri bolnikih pred pričetkom zdravljenja je v literaturi malo in so nasprotujoči. V naši raziskavi bomo proučevali vpliv polimorfizma A/G na mestu 49 (A/G (49)) v eksonu 1 gena za CTLA-4 na nastanek bazedovke. Primerjali bomo pogostost alela G in genotipa GG med bolniki z bazedovko in zdravo populacijo. V nadaljevanju bomo proučevali še vpliv polimorfizma na raven ščitničnih protiteles, klinično sliko in laboratorijsko hipertirozo pri bolnikih pred začetkom zdravljenja. V ta namen bomo z metodo polimerazne verižne reakcije (PCR) pomnožili izbran odsek DNA in polimorfizem ugotavljali z analizo dolžin restrikcijskih fragmentov. Pričakujemo, da bo pri bolnikih z bazedovko genotip z alelom G pogostejši v primerjavi z zdravo populacijo in da bodo imeli bolniki z alelom G višjo raven ščitničnih protiteles. Domnevamo, da polimorfizem ne bo vplival na klinično sliko bazedovke in na laboratorijsko hipertirozo. Rezultati bodo prispevali k razumevanju vloge gena za CTLA-4 pri avtoimunskem odzivu pri bolnikih z avtoimunsko boleznijo ščitnice
