Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Država- nacija in ksenofobija

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
5.06.00  Družboslovje  Politične vede   

Koda Veda Področje
S170  Družboslovje  Politične in upravne vede 
Ključne besede
država-nacija, ksenofobija, postsocializem, migracije
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (6)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  03706  dr. Vlasta Jalušič  Politične vede  Raziskovalec  2003 - 2005  385 
2.  12710  dr. Gorazd Korošec  Filozofija  Raziskovalec  2003 - 2005  54 
3.  24033  dr. Gorazd Kovačič  Sociologija  Raziskovalec  2005  240 
4.  10877  dr. Ante Tonči Kuzmanić  Antropologija  Vodja projekta  2003 - 2005  429 
5.  21687  dr. Mojca Pajnik  Politične vede  Mladi raziskovalec  2003 - 2005  597 
6.  16405  dr. Simona Zavratnik  Sociologija  Raziskovalec  2003  220 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0366  Mirovni inštitut  Ljubljana  5498295000  3.466 
Povzetek
V raziskavi se bomo osredotočili na povezavo fenomena države-nacije (najožje: države zreducirane na nacijo) s teoretskimi in fenomenološkimi aspekti oblikovanja in učinkovanja postsocialistične ksenofobije. Pri tem se bomo oprli na širše pojmovanje in ne la na psihološki aspekt ksenofobije. Naš glavni namen je pokazati in dokazati, da "post-socialistične težave s ksenofobijo" nimajo zgolj povezave s tistim, kar se ponavadi imenuje "socialno" in/ali družbeno. So tesno povezane tudi s preozkimi, tradicionalnimi, ali preprosto napačnimi opredelitvami "politike" in "države" in so strukturirane in tudi funkcionirajo institucionalno. Hkrati bi radi pokazali, da fenomen s stališča "evropske zgodovine" ne pomeni nič novega. Temelji v osnovnih potezah samega razumevanja nacije, države in politike kot se kažejo v liniji klasične teoretizacije (in praktične uporabnosti). Začne se z Machiavellijem, nadaljuje s Hobbesom in Heglom, "finalizira" pa s Carlom Schmittom v tridesetih letih prejšnjega stoletja. Ključna mesta, iz katerih per definitionem izhaja (tudi) ksenofobija, bomo najprej pokazali pri klasikih teorije države-nacije. Po tem - v ožjem pomenu besede "teoretičnem delu" - se bomo osredotočili na naslednje probleme: - medijske podobe države v post-socializmu (država kot: "podjetje", "družina", "razširjena družina", "skupnost", "družba", "združba", "domačija", "streha", "hiša") - povezave med migracijami in ksenofobijo, kjer se bomo vprašali, ali tu res obstaja (lienearna) povezava, saj tudi okolja z malo migracijami poznajo visoko stopnjo ksenofobije; - ravnanja post-socialistične policije, kot najbolj izspostavljenega represivnega aparata države in sicer predvsem na primerih (i)migracijskih tokov.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno