Projekti / Programi
GLASBA CERKVENIH REDOV NA SLOVENSKEM OD 16. STOLETJA DO NJIHOVE UKINITVE
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.08.00 |
Humanistika |
Muzikologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H320 |
Humanistične vede |
Muzikologija |
muzikologija,glasba na Slovenskem; glasba v srednji Evropi; glasba pri jezuitih; glasba pri Frančiškovih redovih; muzikalije samostanskih arhivov; glasbeno vzgoja v redovih; glasbenoteoretični traktati; modalnost v glasbi; Janez Krstnik Dolar,
Raziskovalci (5)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
21448 |
dr. Alenka Bagarič |
Muzikologija |
Mladi raziskovalec |
2003 - 2005 |
62 |
| 2. |
06039 |
mag. Tomaž Faganel |
Muzikologija |
Raziskovalec |
2003 - 2005 |
426 |
| 3. |
17894 |
Božidara Frelih |
Muzikologija |
Raziskovalec |
2003 - 2005 |
147 |
| 4. |
13137 |
dr. Metoda Kokole |
Muzikologija |
Vodja |
2003 - 2005 |
424 |
| 5. |
18818 |
mag. Romana Zajc |
|
Tehnični sodelavec |
2003 - 2005 |
8 |
Organizacije (1)
Povzetek
Med manj raziskana področja glasbene ustvarjalnosti, poustvarjalnosti in razširjanja glasbenega repertoarja - v obdobju protireformacijskih prizadevanj od konca 16. stoletja do reform Jožefa II. in dokončnega razpusta vrste samostanov na prehodu v 19. stoletje - sodi glasba v cerkvenih redovih (pri jezuitih, frančiškanih observantih, minoritih, kapucinih, a tudi manj znanih piaristih, pavlincih idr.). V okviru projektne raziskave bo najprej sistematično popisano in obdelano glasbeno gradivo, ohranjenego na ozemlju današnje Republike Slovenije (glasbeni rokopisi in tiski), ki pripada raznim cerkvenim redovom. Sledila bo raziskava in ocena vpliva protireformacijskega gibanja na glasbena prizadevanja v takratnih slovensko govorečih področjih, s posebnim ozirom na glasbeno ustvarjalnost v okviru redov in repertoar, ki se je izvajal pri samostanskih pobožnostih in n vzgojne namene. Raziskava bo vključevala komparativno analizo gradiva posameznih cerkvenih skupnosti v sosednjih ali drugih z našim ozemljem povezanih srednjeevropskih dežel, kot so na primer Hrvaška, druge avstrijske pokrajine, Češka, Moravska in nekatere južnonemške dežele, ter tudi Italija kot središče, iz katerega se je v obravnavanem obdobju širila glasbena literatura. Študij bo osredotočen na pretok glasbe v okviru posameznih redov, izmenjavi med redovi in z drugimi neredovnimi cerkvenimi ustanovami ter s posvetnimi središči. Kot model bodo natančneje obravnavana glasbena prizadevanja jezuitskega reda, njihovega sistema glasbene vzgoje, glasbene aktivnosti kolegija (vključno z gledališkimi predstavami gojencev) in glasbena ustvarjalnost nekaterih redovnikov, še posebno Janeza Krstnika Dolarja (Kamnik ok. 1620-Dunaj 1673). Upoštevajoč vse obstoječe in potencialno novo odkrite podatke, bo revalorizirana Dolarjeva biografija. Na podlagi študija sodobnih teoretičnih traktatov, glasbene zapuščine njegovih evropskih sodobnikov in komparativne modalne analize bo izdelana študija Dolarjevih kompozicijskih tehnik.
