Projekti / Programi
Arheološki viri za zgodovino Pustega gradu nad Lipnico (gradu Waldenberg)
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.02.00 |
Humanistika |
Arheologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| H340 |
Humanistične vede |
Arheologija |
arheologija mlajših obdobij, materialna kultura, srednji vek, Pusti grad nad Lipnico, Waldenberg
Raziskovalci (2)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
17071 |
dr. Tomaž Nabergoj |
Arheologija |
Raziskovalec |
2003 - 2004 |
147 |
| 2. |
18849 |
dr. Katarina Katja Predovnik |
Arheologija |
Vodja |
2003 - 2004 |
265 |
Organizacije (2)
Povzetek
Projekt bo zajemal dokumentiranje, vrednotenje in objavo arheoloških podatkov in predvsem drobnih najdb z najdišča Pusti grad nad Lipnico, nekdanjega gradu Waldenberg.
Srednjeveški grad je nastal domnevno v 12. stoletju, opuščen pa je bil najkasneje v 17. stoletju. Arheološko doslej ni bil raziskan, z izjemo manjšega izkopa, ki ga je Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj leta 1993 opravil na območju ob osrednji grajski stavbi. Dokumentacijo in gradivo hrani Gorenjski muzej v Kranju; rezultati izkopavanja doslej še niso bili strokovno objavljeni.
Prav tako Gorenjski muzej v Kranju in Narodni muzej Slovenije hranita večje število predmetov s tega najdišča, ki so jih z nestrokovnimi izkopi pridobili zasebni zbiralci. Nekaj gradiva je še vedno v zasebni lasti.
V okviru projekta bomo pripravili katalog najdb, ki jih hranita Gorenjski muzej in Narodni muzej; če bo mogoče, bomo vključili tudi najdbe iz zasebnih zbirk. Gradivo je povečini že konservirano in tudi izrisano, vendar bo treba grafično dokumentacijo še dopolniti (popravki risb, tuširanje, fotografiranje) in poenotiti. Pripravili bomo ustrezne kataloške opise in opravili vrednotenje gradiva (funkcijska in časovna opredelitev ter določitev izvora posameznih predmetov). Na podlagi tega vrednotenja in primerjave z gradivom iz drugih sočasnih najdišč v Sloveniji in sosednjih deželah bomo arheološke najdbe s Pustega gradu skušali umestiti v njihov širši družbeno-gospodarski okvir.
Poskušali bomo vsaj deloma odgovoriti na vprašanje o času opustitve gradu Waldenberg ter pobliže osvetliti domnevo, da grad že v 15. stoletju ni več služil kot rezidenčni center gospostva (grof Friderik III. Ortenburški in njegovi dediči grofje Celjski naj bi po mnenju nekaterih zgodovinarjev za bivanje na radovljiškem gospostvu že uporabljali grad v trgu Radovljica) - po dosedanjem poznavanju arheoloških najdb bi namreč lahko sodili, da je bil grad Waldenberg v prvi polovici 15. stoletja še vedno rezidenčni objekt visokega statusa.
Izsledke bomo objavili v monografski obliki.
