Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Modeli primerjalne in nacionalne literarne zgodovine

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
6.07.00  Humanistika  Literarne vede   

Koda Veda Področje
H390  Humanistične vede  Splošna in primerjalna književnost, literarna kritika, literarna teorija 
Ključne besede
primerjalna književnost, slovenska književnost, literarna zgodovina, literarna metodologija, hermenevtika, teorija zgodovine
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (3)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  18921  dr. Matevž Kos  Literarne vede  Raziskovalec  2003 - 2005  642 
2.  18856  dr. Vid Snoj  Humanistika  Raziskovalec  2003 - 2005  464 
3.  14508  dr. Tomislav Virk  Literarne vede  Vodja  2003 - 2005  1.116 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0581  Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta  Ljubljana  1627058  96.922 
Povzetek
Tradicionalni modeli literarne zgodovine - bodisi nacionalne, ali svetovne, primerjalne -, ki so temeljili prevsem na biološko-organicistični, pozitivistični, duhovnozgodovinski ali socialno-zgodovinski podlagi, so na začetku dvajsetega stoletja doživeli ostre kritike s strani najpomembnejših metod literarne vede, denimo zgodnjega ruskega formalizma, anglo-ameriške nove kritike in nekoliko pozneje tudi francoskega strukturalizma. Pol stoletja je nato v literarni vedi prevladovalo predvsem zanimanje za literarno teorijo, vprašanje literarne zgodovine pa je bilo umaknjeno v ozadje, saj nove metode - z izjemo poznega ruskega formalizma - niso bile aplikabilne na literarno zgodovino. Ponovno zanimanje tudi za literarno zgodovino obudi najprej recepcijska estetika konstanške šole (predvsem H. R. Jauss), nato pa še nekatere druge značilne metodološke usmeritve: ženske študije, kulturni materializem, kritika ideologije, novi historizem, kulturne študije, empirična literarna veda. Ti novi pogledi so nastali na podlagi novejših kritičnih premislekov o zgodovinskosti in zgodovinskih disciplinah sploh (H. G. Gadamer, H. White, M. Foucault ...). Raziskava bo najprej pregledno sistematizirala nove metodološke pristope k literarni zgodovini, skušala ugotoviti njihove prednosti in pomanjkljivosti v primerjavi s tradicionalnimi in preverila njihovo aplikabilnost na konkretnih primerih. Posebno pozornost po posvetila vprašanju, ali je za nacionalno literarno zgodovino primeren isti metodološki model kot za primerjalno literarno zgodovino. Izsledki bodo uporabni ne le v aktualni diskusiji o pisanju literarne zgodovine na Slovenskem (in podobno v mednarodnem kontekstu), temveč bodo pomagali osvetliti tudi nekatere vidike književne didaktike, povezane s problematiko oblikovanja (nacionalnega) literarnega kanona.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno