Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Preprečitev krhkosti v prehodni coni zvarov iz visokotrdnega jekla niomol 490 K za rezervoarje naftne derivate

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.04.00  Tehnika  Materiali   

Koda Veda Področje
T150  Tehnološke vede  Tehnologija materialov 
T450  Tehnološke vede  Kovinska tehnologija, metalurgija, kovinski izdelki 
Ključne besede
posode za naftne derivate, konstrukcijsko jeklo, odpornost proti vodikovi krhkosti, zvarjeni spoji
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (8)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  08236  Boris Arzenšek  Materiali  Raziskovalec  2003 - 2005  225 
2.  00741  Bojan Breskvar  Materiali  Raziskovalec  2003 - 2004  160 
3.  17161  Roman Celin  Materiali  Raziskovalec  2003 - 2005  285 
4.  04982  Dimitrij Kmetič  Materiali  Raziskovalec  2003 - 2005  421 
5.  07642  dr. Vojteh Leskovšek  Materiali  Raziskovalec  2003 - 2005  359 
6.  13026  dr. Roman Šturm  Proizvodne tehnologije in sistemi  Raziskovalec  2003 - 2005  328 
7.  08195  dr. Borivoj Šuštaršič  Materiali  Raziskovalec  2003 - 2005  412 
8.  09788  dr. Jelena Vojvodič Tuma  Gradbeništvo  Vodja  2003 - 2005  629 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0206  Inštitut za kovinske materiale in tehnologije  Ljubljana  5051622000  5.974 
Povzetek
Slovenija mora pred sprejemom v EU zgraditi rezervoarje za naftne derivate s prostornino 500000 m3. Pred leti so v podjetju Acroni v sodelovanju z Inštitutom razvili novo vrsto jekla Niomol 490 K, ki ima tretjino večjo mejo plastičnosti in trikrat boljšo odpornost proti vodikovi krhkosti določeno z API testom kot jeklo z mejo plastičnostjo 350 MPa, ki se sicer največ uporablja za posode za naftne derivate. Po mednarodnih izkušnjah je prihranek zaradi uporabe jekla z večjo trdnostjo enak približno polovici relativne razlike v meji plastičnosti. Prihranek izhaja iz manjše teže jekla, manjših stroškov prevoza lažjega varjenja in montaže in manjše porabe varilnega materiala. V teh posodah se vodikova krhkost pojavi zato, ker derivati zelo pogosto vsebujejo nekaj vode in nekaj žveplovodika, ki pri navadni temperaturi reagira z železom. Pri tem se sprošča atomarni vodik, ki vstopi v jeklo in ga napravi krhkega. Prednost tega jekla pred drugimi je, da se da variti brez pregrevanja. Obsežne laboratorijske preiskave so pokazale, da je temperatura krhkega loma povečana pri prehodni coni zvarov plošč z debelino pod 15 mm, medtem ko je prehodna temperatura zvarov plošč nad 20 mm zelo nizka. Cilj tega projekta je, da se ugotovi, zakaj se v prehodni coni zvarov tankih ploskev pojavlja krhkost, medtem ko krhkosti ni v zvarih debelih plošč, ki se po varjenju hitreje hladijo.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno