Projekti / Programi
Prehranjevalne prakse mladih kot kazalnik prehranjevalnih trendov
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S210 |
Družboslovje |
Sociologija |
| S263 |
Družboslovje |
Socialna psihologija |
mladi, prehrana, trendi prehranjevanja
Raziskovalci (8)
Organizacije (2)
Povzetek
Vprašanje o prihodnjih smereh razvoja prehranjevalnih praks t. j. nakupovanja hrane, njene priprave in uživanja, je ključnega pomena za strateško načrtovanje ukrepov na področjih zdravstvene, prehranske in kmetijske politike, industrije gospodinjskih aparatov, zaščite potrošnikov, turizma in gostinstva, živilske industrije in trgovine z živili. Glede na to, da Sloveniji nimamo dovolj longitudinalnih epidemioloških in družboslovnih raziskav, na podlagi katerih bi lahko ocenili prehranjevalne trende, in ker raziskave o vrednotnih in življenjskih usmeritvah mladine kažejo, da postanejo z nekaj letnim časovnim zamikom mnoga stališča in prakse mladih del večinskega javnega mnenja in delovanja, bomo poskušali z raziskavo prehranjevalnih navad mladih od 15. do 29. leta starosti oceniti glavne smeri razvoja prehranjevalnih praks v Sloveniji. Raziskava bo preučila stališča in vedenja mladih pri nakupovanju, pripravi in uživanju hrane z ozirom na že znane trende v tujini (povpraševanje po t. i. "funkcionalni hrani", obiskovanje restavracij z eksotičnimi kuhinjami, povpraševanje po ekološko pridelani hrani, kuhanje kot prostočasna dejavnost in intelektualni projekt, mešanje živil in začimb iz različnih etničnih kuhinj v isti jedi, prehajanje iz živalskih na rastlinske vire prehrane, sveže jedi, ki zahtevajo kratek čas priprave, a so okusne in zdrave ...) in s posluhom za detekcijo novih. V prvi fazi raziskave bomo opravili delno strukturirane intervjuje, z manjšim številom mladih, ki se nahajajo v različnih življenjskih obdobjih (npr. s tistimi, ki živijo sami, v družini staršev, v paru, so si že ustvarili družino ...), ki nam bodo rabili za uvid v stanje in razkrili značilnosti, ki jih še ne poznamo. Ugotovitve iz intervjujev bomo uporabili pri sestavljanju vprašalnika za telefonsko anketo (N je 900-1000), s katerim bomo lahko ugotovili dejansko razširjenost posameznih pojavov.
