Projekti / Programi
GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI V ANTROPOLOŠKIH RAZISKAVAH
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 6.03.02 |
Humanistika |
Antropologija |
Socialna in kulturna antropologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| S220 |
Družboslovje |
Kulturna antropologija, etnologija |
| H340 |
Humanistične vede |
Arheologija |
| P515 |
Naravoslovno-matematične vede |
Geodezija |
| T181 |
Tehnološke vede |
Daljinsko zaznavanje |
antropologija, geografski informacijski sistemi, daljinsko zaznavanje, Mezoamerika, arheologija Majev
Raziskovalci (3)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
15112 |
dr. Krištof Oštir |
Geodezija |
Raziskovalec |
2003 - 2005 |
594 |
| 2. |
15688 |
dr. Tomaž Podobnikar |
Geodezija |
Raziskovalec |
2003 - 2005 |
614 |
| 3. |
18930 |
dr. Ivan Šprajc |
Arheologija |
Vodja |
2003 - 2005 |
499 |
Organizacije (1)
Povzetek
V okviru predloženega raziskovalnega projekta želimo geografske informacijske sisteme in daljinsko zaznavanje uporabiti v analizi in interpretaciji obsežnega korpusa arheološkega terenskega gradiva, ki smo ga zbrali na območju kulture Majev, v osrednjem delu polotoka Yucatana v Mehiki. Zaradi količine in narave razpoložljivih podatkov, in upoštevajoč izkušnje, ki jih imamo v uporabi te metodologije, pričakujemo, da bo raziskava pripeljala do pomembnih novih spoznanj na konkretnem raziskovalnem področju, obenem pa naj bi imela širše implikacije za razvoj specifičnih metod in tehnik, uporabnih v antropoloških raziskavah, in za prepoznavanje in formulacijo problemov, ki jih je mogoče z njihovo aplikacijo najustrezneje razrešiti.
Gradivo, ki bo predmet analiz, je bilo zbrano v štirih sezonah terenskih pregledov, ki jih je vodil nosilec predloženega projekta, financirale pa tuje ustanove. Na vrsti prej neznanih arheoloških najdišč smo registrirali njihovo lokacijo in dokumentirali karakteristike, vidne na površini, pobrali smo vzorce površinskega materiala in opravili geodetske posnetke večjih lokalitet. Najdišča, v največji meri ostanki naselbin različnih tipov, so pretežno iz 1. tisočletja n. št., torej iz časa največjega razcveta kulture Majev, zaradi česar so površinsko opazni materialni ostanki bogati in raznovrstni: gre za arhitektonske objekte različnih velikosti, funkcij in tipov, skulpture, nekatere s hieroglifskimi napisi, in drobne najdbe. Na osnovi razpoložljivih podatkov in z uporabo satelitskih posnetkov območja in geografskih informacijskih sistemov nameravamo pojasniti vprašanja, ki zadevajo gospodarsko izrabo prostora, komunikacije, družbenopolitično organizacijo in pogojenost lokacije najdišč z naravnimi in s temi povezanimi ekonomskimi faktorji. Glede na to, da je bilo območje naših raziskav doslej praktično neraziskano, naj bi pričakovani rezultati predstavljali pomemben prispevek k razumevanju kulture Majev v osrednjih nižavjih polotoka Yucatana in narave povezav tega območja s sosednjimi regijami.
