Projekti / Programi
Kulturne značilnosti slovenskih elit v kontekstu vključevanja v EU
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 5.03.00 |
Družboslovje |
Sociologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| S210 |
Družboslovje |
Sociologija |
elite, kultura, identiteta, Slovenija, Evropska unija, postsocialistične družbe, sistemska modernizacija, integracija
Raziskovalci (2)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
19987 |
dr. Matevž Tomšič |
Politične vede |
Raziskovalec |
2003 - 2004 |
429 |
| 2. |
02469 |
dr. Niko Toš |
Sociologija |
Vodja |
2003 - 2004 |
1.039 |
Organizacije (1)
Povzetek
Raziskovalni projekt je namenjen preučevanju (nacionalnih) elit, predvsem različnih kulturnih vidikov, povezanih s tem. Tematika elit kot tistih skupin, ki igrajo ključno vlogo v družbi, je zaposlovala sociologijo od svojega nastanka dalje in je tudi danes pomembno področje njenega preučevanja. Cilj projekta je analizirati kulturni profil tranzicijskih elit v Sloveniji - predvsem njihovo razpetost med nacionalno in evropsko identiteto -v luči procesov integracije v evropski institucionalni ovir.
V kontekstu postsocialistih družb, kakršna je slovenska, so elite ključni generator sistemske transformacije v smislu oblikovanja družbene ureditve zahodnega tipa - pri čemer je integracija v Evropsko unijo eden od najpomembnejših dejavnikov omenjene transformacije. Pri tem pa so elite tudi same podvržene procesom transformacije (diferenciacija, avtonomizacija in pluralizacija elit). Naša predpostavka je namreč, da se slovenske elite šele nahajajo v fazi konsolidacije v smislu vzpostavitve skupin s prepoznavno identiteto in statusom.
Pri vključevanju v Evropsko unijo igrajo elite dvojno vlogo: na eni strani kot zastopnik nacionalnih teženj in interesov v evropskem prostoru, na drugi strani pa kot dejavnik "evropeizacije" družbe (uvedba evropskih standardov). Pri tem so pomembne kulturne karakteristike elit, kot je razmerje med nacionalno in lokalno identiteto ali stopnja vrednotne in nazorske pluralnosti, pa tudi nekatere druge značilnosti, ki vplivajo na kulturni njihov profil (npr. vpetost v mednarodna omrežja in njihova interesna motiviranost v odnosu do evropskih povezav). Predvsem nas zanima, koliko "evropske" so same (gre za lastnosti, kot so kompetenca, pluralnost, odprtost, fleksibilnost) in koliko so sposobne to evropskost "lokalno" implementirati. Predpostavljamo namreč, da je za uspešno integracijo v evropski okvir potrebna ustrezna kombinacija kozmopolitskih (evropskih) vrednot in pripadnosti ter zavezanosti nacionalni skupnosti.
Naša raziskava je zastavljena na komparativen način, kar pomeni, da vsebuje primerjavo slovenskih elit z ostalimi tranzicijskimi elitami (predvsem tistimi z daljšo tradicijo elitnosti). Na ta način bo razširila razumevanje narave elit in vpliva le-te na njihovo družbeno funkcijo v aktualnem družbenem kontekstu.
