Projekti / Programi
Močeril (Proteus anguinus, amphibia, caudata) v bioloških in funkcionalno-morfoloških raziskavah
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.03.01 |
Naravoslovje |
Biologija |
Zoologija in zoofiziologija |
| Koda |
Veda |
Področje |
| B260 |
Biomedicinske vede |
Hidrobiologija, morska biologija, ekologija voda, limnologija |
| B210 |
Biomedicinske vede |
Histologija, citokemija, histokemija, tkivna kultura |
Proteus anguinus, Amphibia, Caudata, Proteidae, Dinarski kras, mikroelementi, kopičenje, težke kovine, tarčni organi, prebavni trakt, čutilni organi, notranje uho, orientacija čutilnih celic, slušne sposobnosti, pokrnele oči, pinealni organ
Raziskovalci (9)
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacij |
| 1. |
0106 |
Institut "Jožef Stefan" |
Ljubljana |
5051606000 |
85.457 |
Povzetek
Raziskovalni projekt ohranjanja naravne dediščine vključuje predvsem ekotoksikološke in funkcionalno-morfološke študije naše endemične jamske dvoživke, Proteusa ali močerila. Močeril je edina jamska dvoživka v Evropi in najbolj poznan prebivalec podzemskih voda Dinarskega krasa.
Velik del Slovenije med Ljubljanskim barjem in jadranskim morjem predstavlja klasični kras. Na tem področju, z znatnim geografskim in biološkim pomenom, je odkritih več kot 7000 jam.
Vodni viri na krasu so izredno občutljivi na vse vrste onesnaževanja . Poliklorirani bifenili (PCB) so med najbolj resnimi onesnaževalci (izvir Krupe), poleg tega pa še kovine kot so živo srebro, svinec, kadmij, arzen in berilij. Vse omenjene snovi vztrajajo v okolju in se počasi ali pa sploh ne razgradijo v naravnih procesih. Poleg tega so vsi življenjsko nevarni, če se kopičijo v znatnih količinah. Vsebnost bakra, cinka, živega srebra, arzena in selena je bila merjena v jetrih, ledvicah, koži in mišicah pri močerilu. Analiziramo tudi Cu, Zn, Hg in As ... v vodi in sedimentih posameznih jamskih ekosistemov. V dosedanjih analizah sedimentov z dna habitata smo ugotovili do štirikrat manjšo koncentacijo Hg kot v tkivih. Koncentracija v tkivih pa ni dosegla vrednosti tistih pri drugih dvoživkah iz nekontaminiranih habitatov.
Sposobnost stradanja je pri dvoživkah pogost pojav. Preživijo lahko daljšo periodo brez hranjenja. Zanima nas kako stradanje vpliva na morfologijo in histokemijo prebavnega trakta, predvsem jeter.
Del naših raziskav smo usmerili na tiste čutilne organe močerila, ki niso podvrženi degenerativnim spremembam zaradi jamskega življenja in za katere pričakujemo ustrezne dražljaje v podzemskem vodnem habitatu. S pomočjo psihoakustičnih metod smo izdelali audiograme podvodnega sluha. Popolno slušno območje obsega frekvence med 10 Hz in več kot 10 kHz.
Vprašanje ohranjnanja dnevno-nočne ritmike pri močerilu nas je vodilo v proučevanje strukture in funkcije pinealnega organa.. Zgradbo proučujemo na svetlobnem in elektronskomikroskopskem nivoju in v zadnjem času markiramo tudi z imunocitokemijskimi metodami pri preučevnju fotoreceptorjev pinealnega organa in rudimentarnega očesa..
