Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Nujna stanja v interni medicini

Obdobja
Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
3.06.00  Medicina  Srce in ožilje   

Koda Veda Področje
B530  Biomedicinske vede  Srce in obtočila 
Ključne besede
akutni srčni infarkt, primarna koronarna angioplastika, ehokardiografija, sistolična funkcija levega prekata, diastolična funkcija levega prekata, ishemična bolezen srca, fibrilacija preddvorov, elektrokonverzija, bifazna defibrilacija, ultrazvok srca, obstruktivni šok, pljučna embolija, trombi v desnem srcu
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (22)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  28004  Goranka Beguš    Tehnični sodelavec  2007 - 2008 
2.  17696  Marija Bručan    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
3.  17697  Lea Gaspari    Tehnični sodelavec  2004 - 2005  11 
4.  17698  Lidija Grčar    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
5.  01531  dr. Matija Horvat  Srce in ožilje  Raziskovalec  2004 - 2008  289 
6.  28005  Carmen Jankovec    Tehnični sodelavec  2007 - 2008 
7.  19213  mag. Anja Jazbec  Srce in ožilje  Mladi raziskovalec  2004 - 2005  50 
8.  28006  Petra Jordan    Tehnični sodelavec  2007 - 2008 
9.  17700  Sonja Jovanovič    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
10.  17701  Slavica Kojanić    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
11.  17704  Bojana Korošec    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
12.  17703  Ivanka - Vanda Kramar    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
13.  11351  dr. Simona Kržišnik Zorman  Srce in ožilje  Raziskovalec  2004 - 2008  81 
14.  18364  Ida Lovec    Tehnični sodelavec  2004 - 2008 
15.  01161  dr. Marko Noč  Srce in ožilje  Vodja  2004 - 2008  479 
16.  14882  dr. Andrej Pernat  Srce in ožilje  Raziskovalec  2004 - 2008  203 
17.  18367  dr. Tom Ploj  Srce in ožilje  Raziskovalec  2004 - 2008  107 
18.  18363  Sabina Podlesnik    Tehnični sodelavec  2004 - 2005 
19.  25618  dr. Peter Radšel  Srce in ožilje  Mladi raziskovalec  2006 - 2008  119 
20.  17706  Suzana Rozman    Tehnični sodelavec  2004 - 2008  18 
21.  20986  Maša Šmid    Tehnični sodelavec  2007 - 2008 
22.  10595  dr. Dušan Štajer  Srce in ožilje  Raziskovalec  2004 - 2008  229 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana  Ljubljana  5057272000  77.691 
Povzetek
1.1) PRIMARNA KORONARNA INTERVENCIJA PRI ZDRAVLJENJU BOLNIKOV S SRČNIM INFARKTOM Z ELEVACIJO ST (STEMI) Pri bolnikih z razvijajočim se srčnim infarktom in obstojno elevacijo spojnice ST (STEMI) je potrebna čimprejšnja, popolna in obstojna rekanalizacija infarktne koronarne arterije. V ta namen lahko uporabimo trombolizo ali mehanični način predrtja in drobljenja tromba s pomočjo primarne perkutane koronarne angioplastike (PCI). Ta metoda je bolj učinkovita kot tromboliza, saj imajo bolniki zdravljeni na mehaničen način boljše preživetje in manj komplikacij (reinfarkt, možganska kap). Sodoben način zdravljenja s PCI zato poskušamo zagotoviti čim več bolnikom. Ključno je, da bolnik simptome srčnega infarkta čimprej prepozna in o njih obvesti urgentno službo na terenu. Ta mora čimprej posneti 12-kanalni EKG, pričeti z zdravljenjem in ob jasni diagnozi bolnika čim prej premestiti v Klinični center bodisi po direktnem dogovoru z zdravnikom Centra za intenzivno interno medicino ali preko Internistične prve pomoči. Namen naše naloge je preveriti delovanje vseh členov zdravljenja bolnika s STEMI. Analizirali bomo časovne zamude in način zdravljenja na terenu, na Internistični prvi pomoči, v interventnem kardiološkem laboratoriju in na Centru za intenzivno interno medicino. Omenjeno analizo bomo opravili posebej za bolnike premeščene preko Internistične prve pomoči, iz regionalne bolnišnice ali iz zdravstvenih domov na terenu ter podatke med seboj primerjali. Na ta način bomo ugotovili morebitne šibkosti sistema, ki smog a vzpostavili v zadnjih 2 letih. 1.2) VPLIV INTRAAORTNE BALONSKA ČRPALKE NA SISTOLIČNO IN DIASTOLIČNO FUNKCIJO LEVEGA PREKATA PRI BOLNIKIH Z AKUTNIM KORONARNIM SINDROMOM BREZ DVIGA SPOJNICE ST Ishemija zmanjša relaksacijo in krčljivost ishemičnega dela levega prekata. Pri bolnikih z akutnim koronarnim sindromom zaradi hude zožitve debla leve koronarne arterije (LKA) ter pri tistih z eno samo prehodno koronarno arterijo, ki pa je tudi zožena, obstaja nevarnost, da pride ob majhnem dodatnem zmanjšanju pretoka skozi prizadeto koronarno žilje do črpalne odpovedi srca. IABČ je naprava, s katero istočasno povečamo pretok skozi zožene koronarne arterije in zmanjšamo sistolično obremenitev levega prekata. Vse to pripelje do izboljšane preskrbe in zmanjšane porabe kisika v srčni mišici. Podatkov o tem, kako se spremeni črpalna funkcija srca (sistolične in diastolične funkcije levega prekata) pri bolnikih s predoperativno vstavljeno IABČ, v obstoječi literaturi zaenkrat ni na voljo. Namen našega dela bo s pomočjo neinvazivnih ultrazvočnih kriterijev oceniti spremembe sistolične in diastolične funkcije levega prekata, do katerih bo prišlo v času, ko bo imel bolnik vstavljeno IABČ. 2.) POMEN KAZALCEV NEVROHORMONSKE AKTIVNOSTI IN VISOKO OBČUTLJIVEGA C - REAKTIVNEGA PROTEINA ZA NAPOVED TRAJNOSTI SINUSNEGA RITMA PO KONVERZIJI PAROKSIZMALNE FIBRILACIJE ATRIJEV Pri daljšem trajanju atrijske fibrilacije se močno poveča možnost nastanka krvnih strdkov v atrijih in sistemskih trombembolizmov. Tudi pri bolnikih s pogostimi paroksizmi atrijske fibrilacije je zaradi večje pojavnosti trombembolizmov potrebna antikoagulantna zaščita. Želeli bi si neinvazivni pokazatelj, ki bi napovedal možnost uspeha konverzije paroksizmalne fibrilacije atrijev v sinusni ritem in predvsem kakšna je verjetnost ponovitev aritmije. Na ta način bi ločili bolnike, pri katerih obstaja velika možnost vzpostavitve trajnega sinusnega ritma po konverziji od tistih, kjer bi bilo bolj smiselno uvesti le antikoagulantno zaščito in zdravila, ki bi preprečevala hiter odziv prekatov ob paroksizmih atrijske fibrilacije. V zadnjem času veliko obetajo določitve atrijskega natriuretičnega peptida (ANP), možganskega natriuretičnega peptida (BNP) in visoko občutljivega C-reaktivnega proteina (hrCRP). Namen raziskave je določiti pomen ANP, BNP in hrCRP za napoved uspešnosti konverzije v sinusni ritem ter predvsem verjetnosti ponovitev aritmije.
Pomen za razvoj znanosti
Z hitrim neposrednim dostopom do koronarne intervence pri bolnikih z akutnim miokardnim infarktom pokazali, da lahko uspešno zmanjšamo umrljivost teh bolnikov. V svetovnem merilu se tako uvrščamo na drugo mesto, takoj za Češko, po primarnih intervencah pri takšnjih bolnikih. Orjemo pa ledino v svetovnem smislu pri bolnikih po srčnem zastoju, kjer uvajamo hipotermijo in sočasno koronarno intervenco.
Pomen za razvoj Slovenije
Z programom smo izboljšati zdravstveni sistem na področju urgentne in intenzivne medicine. Z uvedbo centralnega sprejamanja in ocene ogroženosti bolnikov z urgentnimi stanji , smo razvili model obravnave akutnega koronarnega sindroma, ki se je uveljavil v celotni Sloveniji in zajema dva sprejemna centra za urgentne koronarografske posege (UKC Ljubljana in UKC Maribor). Dogovor za sprejem poteka direktno iz terena, kjer delo opravljajo splošni in urgentni zdravniki. S skrajšanjem časa od bolečine do primarne intervence smo zmanjšali umrljivost bolnikov z akutnim koronarnim sindromom za 10% v zadnjih 5 letih, iz začetnih 16% na pribljižno 6%.Z nadaljevanjem programa bomo vložili vse napore, da bi izboljšali preživetje in kvaliteto življenja bolnikov po primarnem srčnem zastoj.
Najpomembnejši znanstveni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Najpomembnejši družbeno–ekonomsko in kulturno relevantni rezultati Zaključno poročilo, celotno poročilo na dLib.si
Zgodovina ogledov
Priljubljeno