Projekti / Programi
Fizikalni parametri razvoja zvezd z velikimi seti spektralnih podatkov
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
1.02.00 |
Naravoslovje |
Fizika |
|
Koda |
Veda |
Področje |
P520 |
Naravoslovno-matematične vede |
Astronomija, vesoljske raziskave, kozmokemija |
P190 |
Naravoslovno-matematične vede |
Matematična in splošna teoretična fizika, klasična mehanika, kvantna mehanika, relativnost, gravitacija, statistična fizika, termodinamika |
(1) astronomija in astrofizika, (2) splošna teorija relativnosti, (3) astronomska spektroskopija, (4) astronomski teleskopi in spektrografi, (5) obdelava velikih digitalnih podatkovnih baz, (6) merjenje razdalj in časa v vesolju in vplivi gravitacije na makroskopskih razdaljah, (7) ekzaktno merjenje časa, (8) fizika dvojnih zvezd, (9) kozmokemija zvezdnih atmosfer in medzvezdnega prostora, (10) misija GAIA Evropske vesoljske agencije, (11) spektroskopski pregled neba RAVE, (12) nastanek in sestava naše Galaksije, (13) fizika aktivnih galaktičnih jeder, (14) opazovanje bližnje okolice črnih lukenj in nevtronskih zvezd.
Raziskovalci (10)
Organizacije (1)
Povzetek
Razvoj zvezd predstavlja zaporedje različno dolgih faz, ki trajajo od tisočev do milijard let. Tako je naše poznavanje kratkoživih a pomembnih dogodkov še zelo omejeno, čeprav nujno za razumevanje nastanka in razvoja naše Galaksije in snovi iz katere smo tudi mi sami. V tem projektu bomo izrabili prednostni dostop do štirih izjemno velikih podatkovnih setov: (1) misije GAIA Evropske vesoljske agencije, (2) spektroskopske kolaboracije RAVE, (3) največjega robotskega teleskopa na svetu, ki ga je zgradila liverpoolska univerza in (4) projekta CLYPOS pri mehiškem inštitutu INAOE.
Prvič bomo izluščili kompleten set opazljivk za vrsto dvojnih zvezd, kar bo statistično signifikantno povečalo število objektov z na odstotek znanimi osnovnimi parametri kot so masa, izsev in temperatura. Kombinacija fotometričnih in spektroskopskih tehnik, ki jo prvič vpeljujemo, bo omogočila neodvisno in izjemno natančno merjenje razdalj do dvojnih zvezd, ki so lahko celo v drugih galaksijah. V okviru projekta RAVE bomo odkrivali veliko število spektroskopskih dvojnic ter v vidni svetlobi študirali osnovne fizikalne parametre dveh kratkoživih faz zvezdne evolucije: pulzarjev in izbruhov žarkov gama. Pri nas razvit stroboskopski sistem bo preko izjemno točnega merjenja časa omogočil identifikacijo emisijskih mehanizmov v optičnih pulzarjih. V Liverpoolski teleskop smo vgradili tudi izkušnje pri gradnji naše domače serije majhnih avtomatskih teleskopov. Teleskop bo fotometrično in spektroskopsko v vidni svetlobi opazoval doslej največje število izbruhov žarkov gama in tako iskal boljšo razlago za naravo teh izjemno burnih dogodkov, ki so povezani z razvojem kompaktnih zvezd.
Pri vseh štirih projektih smo si dostop do podatkov zagotovili s svojim tehnološkim prispevkom k projektu: sodelovanju pri designu, programski podpori, analizi in verifikaciji podatkov. Projekti RAVE, CLYPOS in robotski liverpoolski robotski teleskop so začeli s prvimi opazovanji v letu 2003. Pri projektu GAIA, ki je največji projekt evropske astronomije, dejavno sodelujemo pri pripravah na izstrelitev koncem desetletja.