Projekti / Programi
Učinkoviti računalniški algoritmi v teoretični fiziki
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
1.02.00 |
Naravoslovje |
Fizika |
|
Koda |
Veda |
Področje |
P190 |
Naravoslovno-matematične vede |
Matematična in splošna teoretična fizika, klasična mehanika, kvantna mehanika, relativnost, gravitacija, statistična fizika, termodinamika |
P210 |
Naravoslovno-matematične vede |
Fizika osnovnih delcev, kvantna teorija polja |
P220 |
Naravoslovno-matematične vede |
Jedrska fizika |
P260 |
Naravoslovno-matematične vede |
Kondenzirane snovi: elektronska struktura, električne, magnetne in optične lstnosti, supraprevodniki, magnetna rezonanca, relaksacija, spektroskopija |
vzbujena barionska stanja, šibki razpadi, kromodinamika na mreži, standardni model, problem treh teles, računalniška fizika, ionizacija, polimeri, lipidni dvosloj, biološke membrane, proteini, geli, koloidi, tekoči kristali, kiralnost, biofizika, relaksorski feroelektriki, perovskitni feroelektriki, računalniška omrežja, močno korelirani elektroni, visokotemperaturni superprevodniki, kvantne žice, rekonstrukcija površin, kvantni kaos, visoko-zmogljivo računalništvo, optimizacija
Raziskovalci (20)
Organizacije (2)
Povzetek
V tem interdisciplinarnem projektu predlagamo študij več algoritmov iz naslednjih, deloma prepletenih širših področij teoretične fizike: teorije superprevodnosti, problema treh teles, nelinearnih sistemov in biofizike. Namen projekta je izboljšati učinkovitost lastnih programskih paketov na obstoječi računalniški opremi, tako z izboljšavo analitičnih/matematičnih algoritmov kot z optimizacijo kode. V teoriji superprevodnosti bomo na primer študirali optimizacijo kode za točne rešitve Hamiltoniana, kar je spominsko-intenziven problem. V teoriji treh teles bomo študirali natančne račune ionizacije atomov ter posplošitve nove kvazilinearizacijske metode. Slednje je procesorsko-intenziven problem, ki pa ga je mogoče skoraj idealno paralelizirati z direktivami. Problemi kompleksnih sistemov in nelinearne dinamike so tipično simulacijskega tipa ter primerni za "message passing" okolje z velikim številom procesorjev. Rezultati in izkušnje teh optimizacij bodo splošno uporabni, čeprav izhajajo iz točno definiranih fizikalnih problemov. Hkrati bodo izboljšali izkoristek obstoječe strojne opreme, premišljeno sestavljene iz spominsko- in mrežno-intenzivnih ter procesorsko-intenzivnih komponent.