Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Varstvena genetika medveda, jelenjadi in risa v Sloveniji

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.03.00  Naravoslovje  Biologija   

Koda Veda Področje
B220  Biomedicinske vede  Genetika, citogenetika 
B320  Biomedicinske vede  Sistematična zoologija, sistematika, zoogeografija 
B330  Biomedicinske vede  Paleozoologija, filogeneza 
Ključne besede
rjavi medved, navadni jelen, evrazijski ris, varstvena genetika, populacijska ekologija, paleoekologija
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (11)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  03316  dr. Miha Adamič  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004 - 2007  361 
2.  05098  dr. Peter Dovč  Biotehnologija  Raziskovalec  2004 - 2007  906 
3.  10412  dr. Simon Horvat  Biotehnika  Raziskovalec  2004 - 2007  525 
4.  22515  dr. Klemen Jerina  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2004 - 2007  438 
5.  17424  Franc Kljun    Tehnični sodelavec  2004 - 2007  49 
6.  06960  dr. Ivan Kos  Biologija  Raziskovalec  2004 - 2007  545 
7.  24029  Jožica Murko Bulić    Tehnični sodelavec  2004 - 2005 
8.  18628  dr. Hubert Potočnik  Biologija  Raziskovalec  2004 - 2007  249 
9.  25992  dr. Tomaž Skrbinšek  Biologija  Raziskovalec  2005 - 2007  204 
10.  11906  dr. Aleš Snoj  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004 - 2007  208 
11.  14835  dr. Peter Trontelj  Biologija  Vodja projekta  2004 - 2007  403 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.100 
Povzetek
Ohranitvena prizadevanja za ogrožene vrste velikih sesalcev so v gosto naseljeni Evropi pogosto v navzkrižju z ekonomskimi in sociološko obarvanimi interesi. Za učinkovito trajnostno upravljanje s populacijami teh vrst upravljavec potrebuje informacije o njihovih populacijskih in demografskih parametrih. Sodobni populacijsko genetski in filogenetski pristopi omogočajo pridobivanje takih informacij, ki jih s tradicionalnim proučevanjem divjadi pogosto ne moremo zajeti. Med najbolj uporabnimi so ocena števila, spolna sestava, genetska struktura, informacija o potencialni nevarnosti zaradi parjenja v sorodstvu, informacije o starševstvu, disperziji, velikosti domačih okolišev ter geografskem ali filogenetskem izvoru osebkov. V Sloveniji potrebujemo take informacije za mnoge vrste prostoživečih živali, a zaenkrat še nimamo ustreznega raziskovalnega vzgiba ter financiranja. Predlagani projekt je zato pilotski. Združuje nekatere izmed pomembnejših nacionalnih raziskovalnih kapacitet na področju genetike in ekologije živali. Na primeru treh aktualnih vrst velikih sesalcev z različno problematiko vpeljuje sodobne genetske pristope pri upravljanju s prostoživečimi vrstami živali. Pri rjavem medvedu je trenutno najaktualnejše vprašanje o njegovem številu, ki se mnogim zdi previsoko, a zanesljive ocene ni. V projektu je predvideno preizkušanje nove metodologije in ocena števila medvedov na okrog 200 km2 velikem vzorčnem območju. To oceno bomo primerjali z vrednostjo, dobljeno s klasičnim preštevanjem na mrhoviščih in krmiščih. Ris je bil v Sloveniji iztrebljen ter pred tremi desetletji ponovno naseljen. Poročila Zavoda za gozdove in Lovske zveze Slovenije govorijo o upadanju rodnosti in skupnega števila, kot rešitev pa se omenja doseljevanje. Raziskati želimo, ali obstaja genetska osnova za to skrb, in, z analizo starih muzejskih primerkov ugotoviti, katera kandidatska populacija za doselitev je genetsko najbližje izumrli slovenski. Primerljiv je problem pri jelenjadi, kjer ne gre za ogroženost same vrste, pač pa za smotrno gospodarjenje v luči škode v gozdovih. Med mnogimi potomci neavtohtonih, naseljenih živali se verjetno skrivajo tudi nekateri preživeli avtohtoni dinarski jeleni. Če jih bo uspelo odkriti s pomoČjo genetskih metod, bo laže določiti prioritete za varstvo in odstrel.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno