Projekti / Programi
Varstvena genetika medveda, jelenjadi in risa v Sloveniji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.03.00 |
Naravoslovje |
Biologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B220 |
Biomedicinske vede |
Genetika, citogenetika |
| B320 |
Biomedicinske vede |
Sistematična zoologija, sistematika, zoogeografija |
| B330 |
Biomedicinske vede |
Paleozoologija, filogeneza |
rjavi medved, navadni jelen, evrazijski ris, varstvena genetika, populacijska ekologija, paleoekologija
Raziskovalci (11)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
03316 |
dr. Miha Adamič |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
361 |
| 2. |
05098 |
dr. Peter Dovč |
Biotehnologija |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
935 |
| 3. |
10412 |
dr. Simon Horvat |
Biotehnika |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
561 |
| 4. |
22515 |
dr. Klemen Jerina |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
449 |
| 5. |
17424 |
Franc Kljun |
|
Tehnični sodelavec |
2004 - 2007 |
55 |
| 6. |
06960 |
dr. Ivan Kos |
Biologija |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
562 |
| 7. |
24029 |
Jožica Murko Bulić |
|
Tehnični sodelavec |
2004 - 2005 |
4 |
| 8. |
18628 |
dr. Hubert Potočnik |
Biologija |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
286 |
| 9. |
25992 |
dr. Tomaž Skrbinšek |
Biologija |
Raziskovalec |
2005 - 2007 |
228 |
| 10. |
11906 |
dr. Aleš Snoj |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
219 |
| 11. |
14835 |
dr. Peter Trontelj |
Biologija |
Vodja |
2004 - 2007 |
424 |
Organizacije (1)
Povzetek
Ohranitvena prizadevanja za ogrožene vrste velikih sesalcev so v gosto naseljeni Evropi pogosto v navzkrižju z ekonomskimi in sociološko obarvanimi interesi. Za učinkovito trajnostno upravljanje s populacijami teh vrst upravljavec potrebuje informacije o njihovih populacijskih in demografskih parametrih. Sodobni populacijsko genetski in filogenetski pristopi omogočajo pridobivanje takih informacij, ki jih s tradicionalnim proučevanjem divjadi pogosto ne moremo zajeti. Med najbolj uporabnimi so ocena števila, spolna sestava, genetska struktura, informacija o potencialni nevarnosti zaradi parjenja v sorodstvu, informacije o starševstvu, disperziji, velikosti domačih okolišev ter geografskem ali filogenetskem izvoru osebkov. V Sloveniji potrebujemo take informacije za mnoge vrste prostoživečih živali, a zaenkrat še nimamo ustreznega raziskovalnega vzgiba ter financiranja.
Predlagani projekt je zato pilotski. Združuje nekatere izmed pomembnejših nacionalnih raziskovalnih kapacitet na področju genetike in ekologije živali. Na primeru treh aktualnih vrst velikih sesalcev z različno problematiko vpeljuje sodobne genetske pristope pri upravljanju s prostoživečimi vrstami živali. Pri rjavem medvedu je trenutno najaktualnejše vprašanje o njegovem številu, ki se mnogim zdi previsoko, a zanesljive ocene ni. V projektu je predvideno preizkušanje nove metodologije in ocena števila medvedov na okrog 200 km2 velikem vzorčnem območju. To oceno bomo primerjali z vrednostjo, dobljeno s klasičnim preštevanjem na mrhoviščih in krmiščih. Ris je bil v Sloveniji iztrebljen ter pred tremi desetletji ponovno naseljen. Poročila Zavoda za gozdove in Lovske zveze Slovenije govorijo o upadanju rodnosti in skupnega števila, kot rešitev pa se omenja doseljevanje. Raziskati želimo, ali obstaja genetska osnova za to skrb, in, z analizo starih muzejskih primerkov ugotoviti, katera kandidatska populacija za doselitev je genetsko najbližje izumrli slovenski. Primerljiv je problem pri jelenjadi, kjer ne gre za ogroženost same vrste, pač pa za smotrno gospodarjenje v luči škode v gozdovih. Med mnogimi potomci neavtohtonih, naseljenih živali se verjetno skrivajo tudi nekateri preživeli avtohtoni dinarski jeleni. Če jih bo uspelo odkriti s pomoČjo genetskih metod, bo laže določiti prioritete za varstvo in odstrel.
