Projekti / Programi
Sukcesijski niz brezovih gozdov v JV Sloveniji
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.03.00 |
Naravoslovje |
Biologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B003 |
Biomedicinske vede |
Ekologija |
| B270 |
Biomedicinske vede |
Rastlinska ekologija |
sukcesije, dinamika vegetacije, gozdovi breze, sprememba rabe zemljišč, aeroposnetki.
Raziskovalci (7)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
10194 |
dr. Andraž Čarni |
Biologija |
Vodja |
2004 - 2007 |
568 |
| 2. |
16071 |
Marjan Jarnjak |
Geografija |
Tehnični sodelavec |
2006 |
54 |
| 3. |
16206 |
dr. Petra Košir |
Biologija |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
131 |
| 4. |
20842 |
dr. Aleksander Marinšek |
Gozdarstvo, lesarstvo in papirništvo |
Raziskovalec |
2007 |
387 |
| 5. |
17094 |
dr. Urban Šilc |
Biologija |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
425 |
| 6. |
18810 |
Barbara Šuštar |
|
Tehnični sodelavec |
2004 - 2005 |
3 |
| 7. |
21452 |
dr. Igor Zelnik |
Biologija |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
231 |
Organizacije (1)
Povzetek
Projekt se ukvarja z dinamiko vegetacije v nizu gozdov breze v jugovzhodni Sloveniji. Brezovi gozdovi so eden izmed elementov v nizu od njiv, travišč, visokih steblik, grmišč in gozdov breze. Ti gozdovi so relativno trajen stadij, ki ga vzdržuje človek s svojim delovanjem (steljarjenje, sekanje). Ko se to delovanje prekine, se gozdovi razvijejo dalje v gozdove gabra in bukve.
Najprej bomo izločili ploskve, ki jim bomo, na podlagi letalskih aeroposnetkov, določili starost. Na teh ploskvah bomo nato vzorčili po standardnih metodah. Vegetacijo bomo popisali po standardni srednjeevropski metodi, vzeli bomo vzorce tal ter izmerili še nekatere druge parametre (npr. lesno zalogo).
Sukcesijo bomo spremljali s pomočjo metode kronosekvenc. Le-ta omogoča proučevanje sukcesijskih sprememb na različnih rastiščih in spreminjaje vrstne sestave zaradi razlik v rastiščnih razmerah ali rastiščni zgodovini. S poznavanjem časa opustitve kmetovanja (poseben poudarek bomo posvetili steljarjenju) lahko določimo starost sestojev oz. začetek sukcesije in določimo starostne razrede. S primerjavo diverzitete (a, b, y) med posameznimi razredi in različnimi sukcesijskimi stadiji in hitrostjo sukcesije bomo ovrednotili sukcesijski proces. Z multivariatnimi metodami bomo skušali predvideti smer sukcesije in njeno odvisnost od različnih parametrov (čas, ekologija, človekovi vplivi). Vključili bomo tudi primerjavo značilnih lastnosti dominantnih vrst v posameznih starostnih razredih.
Ugotovili bomo sukcesijski niz, hitrost in smer sukcesije. Poleg tega pa se bomo ukvarjali s pojavljanjem posameznih funkcionalnih tipov, različnimi korelacijami vrst s okoljskimi parametri in podobno.
