Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

Sukcesijski niz brezovih gozdov v JV Sloveniji

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.03.00  Naravoslovje  Biologija   

Koda Veda Področje
B003  Biomedicinske vede  Ekologija 
B270  Biomedicinske vede  Rastlinska ekologija 
Ključne besede
sukcesije, dinamika vegetacije, gozdovi breze, sprememba rabe zemljišč, aeroposnetki.
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (7)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  10194  dr. Andraž Čarni  Biologija  Vodja projekta  2004 - 2007  552 
2.  16071  Marjan Jarnjak  Geografija  Tehnični sodelavec  2006  53 
3.  16206  dr. Petra Košir  Biologija  Raziskovalec  2004 - 2007  129 
4.  20842  dr. Aleksander Marinšek  Gozdarstvo,  lesarstvo in papirništvo  Raziskovalec  2007  354 
5.  17094  dr. Urban Šilc  Biologija  Raziskovalec  2004 - 2007  396 
6.  18810  Barbara Šuštar    Tehnični sodelavec  2004 - 2005 
7.  21452  dr. Igor Zelnik  Biologija  Raziskovalec  2004 - 2007  216 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0618  Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti  Ljubljana  5105498000  58.475 
Povzetek
Projekt se ukvarja z dinamiko vegetacije v nizu gozdov breze v jugovzhodni Sloveniji. Brezovi gozdovi so eden izmed elementov v nizu od njiv, travišč, visokih steblik, grmišč in gozdov breze. Ti gozdovi so relativno trajen stadij, ki ga vzdržuje človek s svojim delovanjem (steljarjenje, sekanje). Ko se to delovanje prekine, se gozdovi razvijejo dalje v gozdove gabra in bukve. Najprej bomo izločili ploskve, ki jim bomo, na podlagi letalskih aeroposnetkov, določili starost. Na teh ploskvah bomo nato vzorčili po standardnih metodah. Vegetacijo bomo popisali po standardni srednjeevropski metodi, vzeli bomo vzorce tal ter izmerili še nekatere druge parametre (npr. lesno zalogo). Sukcesijo bomo spremljali s pomočjo metode kronosekvenc. Le-ta omogoča proučevanje sukcesijskih sprememb na različnih rastiščih in spreminjaje vrstne sestave zaradi razlik v rastiščnih razmerah ali rastiščni zgodovini. S poznavanjem časa opustitve kmetovanja (poseben poudarek bomo posvetili steljarjenju) lahko določimo starost sestojev oz. začetek sukcesije in določimo starostne razrede. S primerjavo diverzitete (a, b, y) med posameznimi razredi in različnimi sukcesijskimi stadiji in hitrostjo sukcesije bomo ovrednotili sukcesijski proces. Z multivariatnimi metodami bomo skušali predvideti smer sukcesije in njeno odvisnost od različnih parametrov (čas, ekologija, človekovi vplivi). Vključili bomo tudi primerjavo značilnih lastnosti dominantnih vrst v posameznih starostnih razredih. Ugotovili bomo sukcesijski niz, hitrost in smer sukcesije. Poleg tega pa se bomo ukvarjali s pojavljanjem posameznih funkcionalnih tipov, različnimi korelacijami vrst s okoljskimi parametri in podobno.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno