Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

Homeostaza bakra v prebavnih žlezah rakov

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.03.00  Naravoslovje  Biologija   

Koda Veda Področje
B320  Biomedicinske vede  Sistematična zoologija, sistematika, zoogeografija 
Ključne besede
molekularna filogenetika, filogeografija, kras, jame, glacialni refugiji, Asellus, Niphargus, Leptodirus, Monolistra
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (2)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  00206  dr. Boris Sket  Biologija  Vodja projekta  2004 - 2006  584 
2.  16381  dr. Nada Žnidaršič  Biologija  Raziskovalec  2004 - 2006  228 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0481  Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta  Ljubljana  1626914  64.118 
Povzetek
Kraško jamsko okolje ponuja podobne možnosti za študij evolucijskih in speciacijskih procesov kot otoki. Medtem ko so otoki, začenši z "Darwinovimi" Galapaškimi, postali osrednji geografski model za evolucijske študije, so jame deležne le drobca te pozornosti. Vzorci nastanka biodiverzitete podzemlja - bodisi prek vikariance, bodisi z disperzijo - so v še veliki meri neznani. Rezultati nedavnih raziskav naše skupine in drugih raziskovalcev so pokazali, da je Dinarski kras najbogatejše jamsko življenjsko okolje na Zemlji. Zanj, in tudi za druga evropska kraška območja, je značilna visoka stopnja endemizma med živalskimi vrstami, kar je v celinskem delu Evrope velika redkost. Vodna podzemeljska favna je pomemben indikator čistosti talne vode v kraških območjih. Nejasni sorodstveni in biogeografski odnosi in s tem povezani taksonomski problemi otežujejo izrabo jamske biodiverzitete v bioindikacijske in evalvacijske namene. Temelj projekta je molekularna filogenetska in filogeografska analiza štirih reprezentativnih skupin podzemeljske favne: ubikvitarnega vodnega oslička (Asellus aquaticus), jamskih postranic iz rodu Niphargus, podzemeljskih hroščev Leptodirinae in jamskih enakonožnih rakov iz rodu Monolistra. Ob pomoči teh modelnih organizmov želimo: (1) postaviti čimbolj zanesljive filogenetske oz. filogeografske hipoteze za razlago nastanka diverzitete podzemeljske favne; (2) dobiti koherenten vzorec glacialnih refugijev in postglacialnih naselitvenih poti za več skupin z jamskimi in nejamskimi predstavniki; (3) s pomočjo molekularnih ur časovno opredeliti paleogeografske spremembe, ki so bili osnova filogenetskim cepitvam in speciacijam, (4) na podlagi molekularno podprtih filogenetskih hipotez predlagati potrebne taksonomske spremembe in dopolniti slike razširjenosti posameznih taksonov.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno