Projekti / Programi
Homeostaza bakra v prebavnih žlezah rakov
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.03.00 |
Naravoslovje |
Biologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B320 |
Biomedicinske vede |
Sistematična zoologija, sistematika, zoogeografija |
molekularna filogenetika, filogeografija, kras, jame, glacialni refugiji, Asellus, Niphargus, Leptodirus, Monolistra
Raziskovalci (2)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
00206 |
dr. Boris Sket |
Biologija |
Vodja |
2004 - 2006 |
586 |
| 2. |
16381 |
dr. Nada Žnidaršič |
Biologija |
Raziskovalec |
2004 - 2006 |
239 |
Organizacije (1)
Povzetek
Kraško jamsko okolje ponuja podobne možnosti za študij evolucijskih in speciacijskih procesov kot otoki. Medtem ko so otoki, začenši z "Darwinovimi" Galapaškimi, postali osrednji geografski model za evolucijske študije, so jame deležne le drobca te pozornosti. Vzorci nastanka biodiverzitete podzemlja - bodisi prek vikariance, bodisi z disperzijo - so v še veliki meri neznani.
Rezultati nedavnih raziskav naše skupine in drugih raziskovalcev so pokazali, da je Dinarski kras najbogatejše jamsko življenjsko okolje na Zemlji. Zanj, in tudi za druga evropska kraška območja, je značilna visoka stopnja endemizma med živalskimi vrstami, kar je v celinskem delu Evrope velika redkost. Vodna podzemeljska favna je pomemben indikator čistosti talne vode v kraških območjih. Nejasni sorodstveni in biogeografski odnosi in s tem povezani taksonomski problemi otežujejo izrabo jamske biodiverzitete v bioindikacijske in evalvacijske namene.
Temelj projekta je molekularna filogenetska in filogeografska analiza štirih reprezentativnih skupin podzemeljske favne: ubikvitarnega vodnega oslička (Asellus aquaticus), jamskih postranic iz rodu Niphargus, podzemeljskih hroščev Leptodirinae in jamskih enakonožnih rakov iz rodu Monolistra. Ob pomoči teh modelnih organizmov želimo:
(1) postaviti čimbolj zanesljive filogenetske oz. filogeografske hipoteze za razlago nastanka diverzitete podzemeljske favne;
(2) dobiti koherenten vzorec glacialnih refugijev in postglacialnih naselitvenih poti za več skupin z jamskimi in nejamskimi predstavniki;
(3) s pomočjo molekularnih ur časovno opredeliti paleogeografske spremembe, ki so bili osnova filogenetskim cepitvam in speciacijam,
(4) na podlagi molekularno podprtih filogenetskih hipotez predlagati potrebne taksonomske spremembe in dopolniti slike razširjenosti posameznih taksonov.
