Projekti / Programi
Identifikacija anomalij v transportu radona zaradi seizmične aktivnosti
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
1.04.00 |
Naravoslovje |
Kemija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
P400 |
Naravoslovno-matematične vede |
Fizikalna kemija |
P305 |
Naravoslovno-matematične vede |
Kemija okolja |
radon, živo srebro, zrak, termalna voda, anomalije seizmična aktivnost, korelacija
Raziskovalci (11)
Organizacije (1)
št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
0106 |
Institut "Jožef Stefan" |
Ljubljana |
5051606000 |
90.742 |
Povzetek
V izbranih kraških jamah bomo na izbranih reprezentativnih točkah merili koncentracijo radona in njegovih razpadnih produktov, ravnotežni faktor, delež nevezanih radonovih razpadnih produktov, relativno vlažnost zraka in temperaturo zraka. Poleg tega si bomo pridobili tudi podatke o temperaturi zunanjega zraka in o zračnem tlaku. Iz analize časovnega poteka merjenih parametrov bomo poiskali korelacije med njimi, predvsem pa bomo skušali ugotoviti odvisnost ravnotežnega faktorja in deleža nevezanih radonovih razpadnih produktov od meteoroloških parametrov. Za analizo podatkov in predvsem za napovedovanje koncentracije radona, ravnotežnega faktorja in deleža nevezanih radonovih razpadnih produktov na osnovi meteoroloških podatkov bomo vpeljali tudi metode strojnega učenja. Identificirali bomo tudi anomalije, ki jih bodo v koncentraciji radona povzročili potresi.
Na izbranih lokacijah bomo preko nekajletnega obdobja kontinuirno merili koncentracijo radona in živega srebra v zraku in termalni vodi. Pri tem bomo beležili tudi hidrometeorološke parametre, kot so temperatura tal in zraka, zračni tlak, množina padavin, višina snežne odeje, smer in hitrost vetra. Vsi ti parametri namreč vplivajo na izhajanje radona iz tal in s tem na njegovo koncentracijo v preiskovanem mediju. Analizirali bomo časovne variacije koncentracije radona in živega srebra in se osredotočili na tista območja, ki jih ne bomo mogli pojasniti s hidrometeorološkimi parametri, ampak jih bomo morda lahko pripisali delovanju potresov ali nenadnim premikom zemeljskih plasti. Za analizo podatkov bomo uporabljali gradiente tlaka in koncentracije radona ter regresijska drevesa v okviru metod strojnega učenja.