Projekti / Programi
Ekstremofilne glive: vpliv visoke slanosti in nizke temperature na membrane
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
1.05.00 |
Naravoslovje |
Biokemija in molekularna biologija |
|
Koda |
Veda |
Področje |
P004 |
Naravoslovno-matematične vede |
Biokemija, presnova |
P340 |
Naravoslovno-matematične vede |
Lipidi, steroidi, membrane |
P320 |
Naravoslovno-matematične vede |
Nukleinske kisline, sinteza beljakovin |
B230 |
Biomedicinske vede |
Mikrobiologija, bakteriologija, virologija, mikologija |
črne kvasovke, glive, membrana, lipidi, maščobne kisline, steroli, fluidnost membran, skrajnostno okolje, soline, led, Arktika, ekstremofili
Raziskovalci (12)
Organizacije (2)
Povzetek
Za okolja kjer vladajo skrajnostni fizikalno-kemijski pogoji življenja kot so soline, vroče in mrzle puščave, globokomorske vode, itd., so do sedaj domnevali, da jih naseljujejo samo eubakterije in arheje. Danes vemo, da obstaja tudi nekaj evkariontskih mikroorganizmov, ki so sposobni preživeti v tako ekstremnih habitatih. Pomembno skupino le-teh predstavljajo črne kvasovke. Izolirali so jih iz zelo različnih ekstremnih okolij, kot so oligotrofne kamnite podlage, izjemno slani habitati, arktični morski in ledeniški led. Nizka vodna aktivnost je glavni omejujoč dejavnik za organizme tako v izjemno slanih vodah solin, kot tudi v mrzlem okolju arktičnih ledenikov. Na osnovi tega smo postavili hipotezo, da imajo glive, ki naseljujejo izjemno hladna okolja in glive, ki uspevajo v slanih habitatih podobne adaptacije na ravni membran. V študiji bomo raziskovali vpliv nizkih temperatur in visokih slanosti na lipidno sestavo in lastnosti plazemskih membran, s poudarkom na fluidnosti, vsebnost sterolov kot potencialnih bioindikatorskih molekul in možno prisotnost biotehnološko pomembnih večkratnenasičenih maščobnih kislin (PUFA). Ker je spremenjena lipidna sestava membran posledica sprememb v metabolizmu lipidov, bomo proučevali tudi vzorce izražanja izbranih genov, ki so vključeni v njihovo sintezo. Temeljni cilji raziskovalnega projekta so: (1) identifikacija splošnih mehanizmov adaptacije na visoko slanost in nizko temperaturo na ravni membran; (2) razjasnitev adaptivnih sprememb v membranski lipidni sestavi kot odziv na okolje, in povezava le-teh s spremembami v fluidnosti membran;
(3) odkritje splošnih značilnosti sestave in lastnosti membran črnih kvasovk, ki jim omogočajo uspešno preživetje v različnih ekstremnih okoljih.