Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARRS

Študij dinamike širjenja onesnaženja v prodnem vodonosniku Ljubljanskega polja z umetnimi sledili

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.06.00  Naravoslovje  Geologija   

Koda Veda Področje
P470  Naravoslovno-matematične vede  Hidrogeologija, inženirska geografija in inženirska geologija 
T270  Tehnološke vede  Okoljska tehnologija, nadzor onesnaženja 
Ključne besede
sledenje vode, dinamika toka podzemne vode, transport onesnaženja, kakovost podzemne vode, prodni vodonosnik, Ljubljansko polje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (12)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  23534  mag. Primož Auersperger  Kemija  Raziskovalec  2004 - 2007  77 
2.  13491  mag. Branka Bračič Železnik  Geologija  Raziskovalec  2004 - 2007  224 
3.  15249  dr. Barbara Čenčur Curk  Geologija  Vodja projekta  2004 - 2007  483 
4.  17927  Marjeta Goršič    Tehnični sodelavec  2004 - 2006  12 
5.  10889  dr. Brigita Jamnik  Vodarstvo  Raziskovalec  2004 - 2007  308 
6.  21680  dr. Vojkan Jovičić  Gradbeništvo  Raziskovalec  2004 - 2007  708 
7.  20117  mag. Brane Merhar  Geologija  Raziskovalec  2004 - 2007  754 
8.  21092  Melhior Pregl  Geologija  Raziskovalec  2004 - 2007  744 
9.  17223  Ivan Supovec    Raziskovalec  2004  543 
10.  24093  Martin Tilen Tancar  Geologija  Raziskovalec  2004  348 
11.  15886  dr. Goran Vižintin  Rudarstvo in geotehnologija  Mladi raziskovalec  2004 - 2005  475 
12.  18803  dr. Vladimir Vukadin  Gradbeništvo  Raziskovalec  2004 - 2007  716 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0210  Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje  Ljubljana  5051576000  4.394 
2.  6484  JAVNO PODJETJE VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o.  Ljubljana  5046688  581 
Povzetek
Človekova dejavnost na območju Ljubljanskega polja vse bolj ogroža kakovost podzemne vode. Na tem območju je vzpostavljen matematični tokovni model podtalnice, ki je kalibriran glede na izmerjene nivoje podtalnice. Zaradi pomanjkanja eksperimentalnih podatkov pa še vedno ostaja odprto vprašanje zanesljivosti kalibriranega modela pri napovedovanju transporta snovi oz. napovedih poteka različnih scenarijev ob morebitnih onesnaženjih. Model mora izračunavati zanesljive scenarije poteka onesnaženja, ki pa jih lahko dobimo le z dejanskimi transportnimi parametri, določenimi s sledilnimi poskusi na Ljubljanskem polju. V okviru raziskovalnega projekta bomo izvedli kombinirani sledilni poskus na območju vodarne Hrastje in enostavni sledilni poskus na obočju vodarne Jarški Brod. Zasnova kombiniranega poskusa upošteva razlike v načinu razširjanja onesnaženja v zasičeni in nezasičeni coni vodonosnika, zato je v okviru kombiniranega sledilnega poskusa predvidena izvedba poskusov z vnosom sledila direktno v zasičeno cono vodonosnika in izvedba poskusov z vnosom sledila v nezasičeno cono vodonosnika oziroma na njegovo površje. Zgradba vodonosnika Ljubljanskega polja je zelo kompleksna in vertikalno stratificirana. Smer toka je lahko zelo nepredvidljiva, saj so v prodnem vodonosniku plasti konglomerata, ki imajo lahko dvojno vlogo: zakrasele konglomeratne plasti predstavljajo hitre bolj ali manj odvodnike, medtem ko kompaktni konglomerati predstavljajo neprepustne bariere. Iz tega vidika je zgradba Ljubljanskega polja še precej neraziskana, zato predvidevamo izvesti usmerjne gefizikalne raziskave, ki bi razjasnile marsikatero neznanko. Rezultati geofizikalnih meritev in sledilnih poskusov ter model toka in prenosa snovi bo omogočil boljše poznavanje hidrodinamičnih razmer na tem območju in s tem določitev učinkovitejših ukrepov varovanja črpališča podzemnega vodnega vira. Dosledno izvajanje teh ukrepov varovanja podtalnice bi izboljšalo kakovosti pitne vode v črpališčih.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno