Projekti / Programi
Študij dinamike širjenja onesnaženja v prodnem vodonosniku Ljubljanskega polja z umetnimi sledili
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.06.00 |
Naravoslovje |
Geologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| P470 |
Naravoslovno-matematične vede |
Hidrogeologija, inženirska geografija in inženirska geologija |
| T270 |
Tehnološke vede |
Okoljska tehnologija, nadzor onesnaženja |
sledenje vode, dinamika toka podzemne vode, transport onesnaženja, kakovost podzemne vode, prodni vodonosnik, Ljubljansko polje
Raziskovalci (12)
Organizacije (2)
Povzetek
Človekova dejavnost na območju Ljubljanskega polja vse bolj ogroža kakovost podzemne vode. Na tem območju je vzpostavljen matematični tokovni model podtalnice, ki je kalibriran glede na izmerjene nivoje podtalnice. Zaradi pomanjkanja eksperimentalnih podatkov pa še vedno ostaja odprto vprašanje zanesljivosti kalibriranega modela pri napovedovanju transporta snovi oz. napovedih poteka različnih scenarijev ob morebitnih onesnaženjih. Model mora izračunavati zanesljive scenarije poteka onesnaženja, ki pa jih lahko dobimo le z dejanskimi transportnimi parametri, določenimi s sledilnimi poskusi na Ljubljanskem polju. V okviru raziskovalnega projekta bomo izvedli kombinirani sledilni poskus na območju vodarne Hrastje in enostavni sledilni poskus na obočju vodarne Jarški Brod. Zasnova kombiniranega poskusa upošteva razlike v načinu razširjanja onesnaženja v zasičeni in nezasičeni coni vodonosnika, zato je v okviru kombiniranega sledilnega poskusa predvidena izvedba poskusov z vnosom sledila direktno v zasičeno cono vodonosnika in izvedba poskusov z vnosom sledila v nezasičeno cono vodonosnika oziroma na njegovo površje. Zgradba vodonosnika Ljubljanskega polja je zelo kompleksna in vertikalno stratificirana. Smer toka je lahko zelo nepredvidljiva, saj so v prodnem vodonosniku plasti konglomerata, ki imajo lahko dvojno vlogo: zakrasele konglomeratne plasti predstavljajo hitre bolj ali manj odvodnike, medtem ko kompaktni konglomerati predstavljajo neprepustne bariere. Iz tega vidika je zgradba Ljubljanskega polja še precej neraziskana, zato predvidevamo izvesti usmerjne gefizikalne raziskave, ki bi razjasnile marsikatero neznanko. Rezultati geofizikalnih meritev in sledilnih poskusov ter model toka in prenosa snovi bo omogočil boljše poznavanje hidrodinamičnih razmer na tem območju in s tem določitev učinkovitejših ukrepov varovanja črpališča podzemnega vodnega vira. Dosledno izvajanje teh ukrepov varovanja podtalnice bi izboljšalo kakovosti pitne vode v črpališčih.
