Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Študij dinamike širjenja onesnaženja v prodnem vodonosniku Ljubljanskega polja z umetnimi sledili

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.06.00  Naravoslovje  Geologija   

Koda Veda Področje
P470  Naravoslovno-matematične vede  Hidrogeologija, inženirska geografija in inženirska geologija 
T270  Tehnološke vede  Okoljska tehnologija, nadzor onesnaženja 
Ključne besede
sledenje vode, dinamika toka podzemne vode, transport onesnaženja, kakovost podzemne vode, prodni vodonosnik, Ljubljansko polje
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (12)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  23534  mag. Primož Auersperger  Kemija  Raziskovalec  2004 - 2007  81 
2.  13491  mag. Branka Bračič Železnik  Geologija  Raziskovalec  2004 - 2007  230 
3.  15249  dr. Barbara Čenčur Curk  Geologija  Vodja  2004 - 2007  513 
4.  17927  Marjeta Goršič    Tehnični sodelavec  2004 - 2006  12 
5.  10889  dr. Brigita Jamnik  Vodarstvo  Raziskovalec  2004 - 2007  323 
6.  21680  dr. Vojkan Jovičić  Gradbeništvo  Raziskovalec  2004 - 2007  717 
7.  20117  mag. Brane Merhar  Geologija  Raziskovalec  2004 - 2007  769 
8.  21092  Melhior Pregl  Geologija  Raziskovalec  2004 - 2007  762 
9.  17223  Ivan Supovec    Raziskovalec  2004  543 
10.  24093  Martin Tilen Tancar  Geologija  Raziskovalec  2004  349 
11.  15886  dr. Goran Vižintin  Rudarstvo in geotehnologija  Mladi raziskovalec  2004 - 2005  487 
12.  18803  dr. Vladimir Vukadin  Gradbeništvo  Raziskovalec  2004 - 2007  784 
Organizacije (2)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0210  Inštitut za rudarstvo, geotehnologijo in okolje  Ljubljana  5051576000  4.555 
2.  6484  JAVNO PODJETJE VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o.  Ljubljana  5046688  880 
Povzetek
Človekova dejavnost na območju Ljubljanskega polja vse bolj ogroža kakovost podzemne vode. Na tem območju je vzpostavljen matematični tokovni model podtalnice, ki je kalibriran glede na izmerjene nivoje podtalnice. Zaradi pomanjkanja eksperimentalnih podatkov pa še vedno ostaja odprto vprašanje zanesljivosti kalibriranega modela pri napovedovanju transporta snovi oz. napovedih poteka različnih scenarijev ob morebitnih onesnaženjih. Model mora izračunavati zanesljive scenarije poteka onesnaženja, ki pa jih lahko dobimo le z dejanskimi transportnimi parametri, določenimi s sledilnimi poskusi na Ljubljanskem polju. V okviru raziskovalnega projekta bomo izvedli kombinirani sledilni poskus na območju vodarne Hrastje in enostavni sledilni poskus na obočju vodarne Jarški Brod. Zasnova kombiniranega poskusa upošteva razlike v načinu razširjanja onesnaženja v zasičeni in nezasičeni coni vodonosnika, zato je v okviru kombiniranega sledilnega poskusa predvidena izvedba poskusov z vnosom sledila direktno v zasičeno cono vodonosnika in izvedba poskusov z vnosom sledila v nezasičeno cono vodonosnika oziroma na njegovo površje. Zgradba vodonosnika Ljubljanskega polja je zelo kompleksna in vertikalno stratificirana. Smer toka je lahko zelo nepredvidljiva, saj so v prodnem vodonosniku plasti konglomerata, ki imajo lahko dvojno vlogo: zakrasele konglomeratne plasti predstavljajo hitre bolj ali manj odvodnike, medtem ko kompaktni konglomerati predstavljajo neprepustne bariere. Iz tega vidika je zgradba Ljubljanskega polja še precej neraziskana, zato predvidevamo izvesti usmerjne gefizikalne raziskave, ki bi razjasnile marsikatero neznanko. Rezultati geofizikalnih meritev in sledilnih poskusov ter model toka in prenosa snovi bo omogočil boljše poznavanje hidrodinamičnih razmer na tem območju in s tem določitev učinkovitejših ukrepov varovanja črpališča podzemnega vodnega vira. Dosledno izvajanje teh ukrepov varovanja podtalnice bi izboljšalo kakovosti pitne vode v črpališčih.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno