Projekti / Programi
Matematični modeli za napovedovanje plazovitih območij
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 1.06.00 |
Naravoslovje |
Geologija |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| P510 |
Naravoslovno-matematične vede |
Fizična geografija, geomorfologija, pedologija, kartografija, klimatologija |
plazovi, napovedovanje, matematični modeli, prostorske analize
Raziskovalci (2)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
18166 |
dr. Marko Komac |
Geologija |
Raziskovalec |
2004 - 2006 |
521 |
| 2. |
01404 |
dr. Bojan Ogorelec |
Geologija |
Vodja |
2004 - 2006 |
369 |
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0215 |
Geološki zavod Slovenije |
Ljubljana |
5051410000 |
11.240 |
Povzetek
Dosedanje raziskave na področju napovedi pojavljanja plazov opravljene na območju Slovenije (Petkovšek et al., 1993; Ribičič et al., 1994; Ribičič & Šinigoj, 1996; Vukadin & Ribičič, 1998; Urbanc et al., 2000; Komac, 2003; Komac, v tisku) in po svetu (Neuland, 1976; Carrara, 1983; DeGraff & Romesburg, 1984; Pack, 1985; Bernkopf, 1988; Pike, 1988; Corominas, 1992; Othman et al., 1992; Atkinson & Massari, 1996; Chung & Fabbri, 1999; Halounova, 1999; Sinha et al., 1999; Syarief et al., 1999; Chung & Shaw, 2000; Gorsevski et al., 2000a; Gorsevski et al., 2000b; Dhakal et al., 2000; Vestal, 2002) so pokazale, da je možno na osnovi izkustvenih metod, še bolj pa z njihovo nadgradnjo v obliki statističnih napovedovalnih modelov z zadovoljivo natančnostjo napovedovati pojave plazov oz. pobočnih masnih premikov. Ob številnih dostopnih podatkih o prostorskih dejavnikih, ki so potencialni povzročitelji plazenj in ob številnih analitičnih metodologijah, se zastavlja vprašanje najuporabnejšega pristopa k problematiki napovedi oz. k izdelavi najprimernejšega modela napovedi. Raziskave bomo usmerili v razumevanje odnosa prostorskih dejavnikov do pojavljanja plazov in v razumevanje medsebojnega odnosa med dejavniki, ki vplivajo na pojave plazenj. Z analizami želimo proučiti možnosti uporabe na novo dobljenih podob pri določanju tudi manjših območij pobočnih masnih premikov, med katere sodijo plazovi, drobirski tokovi, podori inp. Raziskave bodo v primeru pozitivnih rezultatov uporabne v inženirski geologiji, v geologiji kvartarja, v sedimetologiji in v strukturni geologiji oz. tektoniki. Dobljene rezultate želimo nadgraditi z njihovo vključitvijo v proces izdelave kvalitetnih modelov napovedi potencialno plazovitih območij, obenem pa se bomo usmerili v iskanje najboljšega možnega matematičnega modela napovedovanja plazovitih pobočij. Rezultati ne bodo koristni le na področju geologije, temveč bodo uporabni tudi na drugih področjih, npr. v gozdarstvu, v kmetijstvu in pri prostorskem planiranju.
