Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Poti ogljika, nutrientov in polutantov skozi prehranjevalne mreže v slovenskih visokogorskih jezerih

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.08.00  Naravoslovje  Varstvo okolja   

Koda Veda Področje
B260  Biomedicinske vede  Hidrobiologija, morska biologija, ekologija voda, limnologija 
B280  Biomedicinske vede  Živalska ekologija 
P305  Naravoslovno-matematične vede  Kemija okolja 
P470  Naravoslovno-matematične vede  Hidrogeologija, inženirska geografija in inženirska geologija 
Ključne besede
alpska jezera, ekologija, geokemija, živo srebro, biogeokemijska kroženja
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (11)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  05221  dr. Anton Brancelj  Biologija  Vodja  2004 - 2007  600 
2.  13407  dr. Branko Čermelj  Biologija  Raziskovalec  2004 - 2007  182 
3.  05027  dr. Milena Horvat  Kemija  Raziskovalec  2004 - 2007  1.887 
4.  18341  Andreja Jerebic    Tehnični sodelavec  2004 - 2007  24 
5.  15814  dr. Jože Kotnik  Geologija  Raziskovalec  2004 - 2007  387 
6.  11360  dr. Patricija Mozetič  Biologija  Raziskovalec  2004 - 2007  420 
7.  18546  dr. Gregor Muri  Javno zdravstvo (varstvo pri delu)  Raziskovalec  2004 - 2006  99 
8.  11279  dr. Nives Ogrinc  Varstvo okolja  Raziskovalec  2004 - 2007  1.138 
9.  15129  dr. Tatjana Simčič  Biologija  Raziskovalec  2004 - 2007  167 
10.  04862  dr. Janko Urbanc  Geologija  Raziskovalec  2004 - 2007  461 
11.  18290  dr. Polona Vreča  Geologija  Raziskovalec  2004 - 2007  699 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0105  Nacionalni inštitut za biologijo  Ljubljana  5055784  13.278 
2.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  90.724 
3.  0215  Geološki zavod Slovenije  Ljubljana  5051410000  11.242 
Povzetek
Visokogorska jezera spadajo med najbolj odmaknjena in najmanj motena okolja, ki jih najdemo na Zemlji. Lahko jih uporabimo kot senzorje za spremljanje okoljskih sprememb, saj nam podajajo dragocene informacije, kakšne so posledice človekovega vpliva na prvobitno okolje. Preiskovali bomo poti ogljika, nutrientov in polutantov skozi prehranjevalne mreže v štirih slovenskih visokogorskih jezerih. Njihove morfološke lastnosti so podobne, vendar se jezera razlikujejo glede na velikost in lastnost njihovih pojezerij, izpostavljenost atmosferski depoziciji polutantov, vrsto in količino vegetacije v jezerih in trofično stanje. Jezera bomo preiskovali iz biološkega, geokemijskega, fizikalnega in hidrološkega vidika. Določili bomo vrstno sestavo in opravili kvantitativne analize zooplanktona in fitoplanktona v vodnih stolpcih in sedimentih. Vzorčili bomo padavine in jezersko vodo, kjer bomo določili glavne ione. Izmerili bomo C/N razmerja ter stabilne ogljikove in dušikove izotope v sedimentih, bioloških vzorcih in prsti ter vegetaciji v pojezerju, s čimer bomo lahko določili izvor organske snovi. Lipidni biomarkerji, ki jih bomo določili v sedimentih, nam bodo podali dodatno informacijo o izvoru organske snovi. Izmerili bomo tudi primarno produkcijo in hitrost mineralizacije v vodnem stolpcu. Hitrost mineralizacije bomo nadalje ocenili tudi v bioloških vzorcih in v sedimentih. V sedimentih bomo izmerili tudi koncentracije živega srebra, ki je eden od polutantov, ki zaslužijo posebno pozornost. S tem bomo raziskali kako in v kolikšni meri so Julijske Alpe izpostavljene transportu polutantov na dolge razdalje. Kot rezultat projekta, bomo izdelali model biogeokemijskih poti (vnos, iznos, zadrževanje snovi) ogljika, nutrientov in polutantov v slovenskih visokogorskih jezerih.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno