Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Dendritične celice, pripravljene iz človeških monocitov - aktivatorji in modulatorji specifičnih imunskih odzivov

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
1.09.00  Naravoslovje  Farmacija   

Koda Veda Področje
B740  Biomedicinske vede  Farmakološke vede, farmakognozija, farmacija, toksikologija 
T490  Tehnološke vede  Biotehnologija 
B500  Biomedicinske vede  Imunologija, serologija, transplantacija 
Ključne besede
monociti; dendritične celice; modulacija imunskega odziva; tumorski antigeni; molekule HLA; imunska toleranca
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (11)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  22361  dr. Martina Bergant Marušič  Biokemija in molekularna biologija  Mladi raziskovalec  2004 - 2006  108 
2.  08142  Irena Bricl  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2004 - 2007  169 
3.  01302  dr. Matjaž Jeras  Biotehnologija  Vodja  2004 - 2007  365 
4.  10038  dr. Miomir Knežević  Biotehnologija  Raziskovalec  2004 - 2007  298 
5.  21227  dr. Metka Krašna  Biotehnologija  Raziskovalec  2004 - 2007  49 
6.  16002  dr. Nevenka Kregar Velikonja  Biotehnologija  Raziskovalec  2004 - 2007  322 
7.  21560  dr. Urška Repnik  Mikrobiologija in imunologija  Mladi raziskovalec  2004 - 2005  149 
8.  12336  dr. Primož Rožman  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2004 - 2007  486 
9.  11949  dr. Borut Štabuc  Onkologija  Raziskovalec  2004 - 2007  679 
10.  26198  dr. Urban Švajger  Mikrobiologija in imunologija  Mladi raziskovalec  2006 - 2007  208 
11.  10453  dr. Blanka Vidan-Jeras  Mikrobiologija in imunologija  Raziskovalec  2004 - 2007  136 
Organizacije (3)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0311  Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino  Ljubljana  5053960  1.761 
2.  0312  Univerzitetni klinični center Ljubljana  Ljubljana  5057272000  77.953 
3.  7421  EDUCELL podjetje za celično biologijo d.o.o. Ljubljana  Trzin  1198327  391 
Povzetek
Dendritične celice (DC) igrajo osrednjo vlogo pri uravnavanju delovanja imunskega sistema, saj zelo učinkovito izzovejo nastanek specifičnega imunskega odziva, določajo njegove lastnosti, obseg in trajanje ter vzdržujejo toleranco na telesu lastne antigene. Številna bolezenska stanja, kot je na primer rak ali pa različne avtoimunske bolezni, so povezana z neučinkovitim oziroma neustreznim imunskim odzivom, v kar so nedvomno vpletene tudi DC. Dendritične celice, pripravljene iz človeških monocitov in vitro so potencialni antigensko specifični modulatorji imunskega odziva, saj ga lahko preko interakcije z efektorskimi oziroma regulatornimi limfociti T bodisi ojačijo ali pa oslabijo, kar je odvisno predvsem od stopnje njihove diferenciacije. V pogojih in vitro bomo bomo optimizirali izolacijo monocitov iz periferne krvi ter pripravili zrele DC na štiri različne načine: z bakterijskim lipopolisaharidom (LPS), z definirano mešanico rekombinantnih pro-vnetnih citokinov, z monociti kondicioniranim medijem (MCM) ter s TNF-alfa. Preučevali bomo njihove fenotipske oziroma diferenciacijske lastnosti ter njihovo sposobnost za povzročitev aloimunskega odziva v pomešani kulturi DC in alogenskih limfocitov T (MLR). Spremljali bomo spreminjanje izražanja površinskih molekulskih markerjev CD83, CD80, CD86, molekul razreda I in II ter sintezo IL-12 med njihovim zorenjem. Z merjenejem obsega proliferacije limfocitov T, analizo citokinov, ki jih le-ti med tem izločajo ter njihovih fenotipskih lastnosti (aktivatorji, supresorji, regulatorji), bomo ugotavljali vpliv DC na lastnosti imunskega odziva. Posvetili se bomo tudi optimalni izolaciji tumorskih celic (TC) iz biopsijskih vzorcev tumorjev, kot vira znanih in neznanih tumorskih antigenov ter tarč za preizkušanje specifičnega imunskega odziva in vitro. Optimizirali bomo različne načine dostave tumorskih antigenov v DC, in sicer ob upoštevanju izražanja specifičnih molekul HLA razreda I (Human Leukocyte Antigens) na njihovih površinah: z elektrofuzijo DC in TC, z različnimi načini transfekcije DC s celokupno RNA, izolirano iz TC (celične linije in primarne TC) ter s pulziranjem DC z lizatom TC ali z raztopino znanih, sintetiziranih tumorskih antigenov (peptidov). Tako bomo pripravili DC, ki bodo predstavljale tumorske antigene v okviru lastnih molekul HLA. Njihovo različno učinkovitost pri aktivaciji in dozorevanju protitumorskih efektorskih limfocitov T bomo preizkušali v skrbno načrtovanih alogenskih in avtolognih proliferacijskih (MLR), citotoksičnih (CTLp in CML) in vezavnih (tetrameri) funkcijskih testih in vitro. Rezultati, ki jih pričakujemo, predstavljajo izhodišče za optimalno načrtovanje priprave DC in vitro, za potrebe klinične modulacije imunskega odziva pri raku, za zdravljenje avtoimunskih bolezni oziroma za vzpostavljanju imunske tolerance pred transplantacijami tkiv in organov.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno