Projekti / Programi
Identifikacija konstrukcij, tal in defektov
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.01.00 |
Tehnika |
Gradbeništvo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| T220 |
Tehnološke vede |
Gradbeništvo, hidravlika, priobalna tehnologija, mehanika zemljin |
Identifikacija konstrukcij, identifikacija mehanskih lastnosti, identifikacija tal, identifikacija prisotnosti razpok in njihovih lokacij ter globin, identifikacija defektov in pomikov v zemeljski skorji.
Raziskovalci (8)
Organizacije (2)
Povzetek
Raziskovalni projekt je zastavljen kot sklop treh medsebojno povezanih področij, ki vsa spadajo v področje identifikacije in se med seboj dopolnjujejo in prepletajo. Prvi sklop obravnava problematiko identifikacije prečnih razpok linijskih elementov s pomočjo meritev lastnih frekvenc. Metoda identifikacije razpok z uporabo lastnih frekvenc in ustreznega računskega modela je bila že uspešno uporabljena, vendar je bil računski model zaradi analitičnega reševanja diferencialne enačbe prečnega nihanja omejen na enostavne konstrukcije, za okvirne konstrukcije pa tak pristop ni primeren, poleg tega je izvirni model omejen zgolj na prečno nihanje. Zaradi pojava osnega nihanja pri analizi okvirnih konstrukcij pa je potrebno verificirati in po potrebi redefinirati definicijo upogibne togosti razpoke za upogibne deformacije ter osne togosti za analizo osnih pomikov. Po pridobitvi ustreznih definicij togosti je naslednji logični korak izpeljava ustreznega končnega elementa na osnovi uporabljenega računskega modela.
Drugi sklop obravnava problematiko relativnih pomikov zemeljske skorje vzdolž tektonskih prelomov. Ti pomiki, njihove začasne blokade in sproščanja so izvor potresov. Da bi se poglobilo vedenje o teh pojavih, ki bi eventualno omogočili pravočasno napovedovanje potresov, bosta povezani dve metodi: merjenje relativnih pomikov na eni in drugi strani preloma ter meritve izpusta radona. Na osnovi hkratne evaluacije rezultatov obeh meritev se pričakujejo nova spoznanja o mehanskih pojavih vzdolž preloma. Ta spoznanja naj bi se odrazila v ustreznem matematičnem modelu.
Tretji sklop zajema numerično, elastodinamično analizo mehansko strukturiranega pol-prostora, kar je pomožna dejavnost pri oblikovanju matematičnega modela drugega sklopa, kot tudi samostojna raziskovalna aktivnost, začrtana v dveh smereh. Prva smer obravnava vprašanje "transparentnega roba" pri elasto-dinamicnih problemih mehansko strukturiranega polprostora, s katerim je možno pol-prostor prevesti na prostor končnih dimenzij, ki dovoljuje modeliranje s pomočjo MKE. Druga smer obravnava izpeljavo izrazov za Greenovo funkcijo mehansko strukturiranega polprostora, ki so izraženi z integrali s končnimi mejami. Ti nadalje omogočajo hitro in dovolj natančno numerično evaluacijo.
