Projekti / Programi
Razvoj postopka za stabilizacijo, mineralizacijo in higienizacijo blata iz malih bioloških čistilnih naprav
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.02.00 |
Tehnika |
Kemijsko inženirstvo |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| T350 |
Tehnološke vede |
Kemijska tehnologija in inženirstvo |
Aerobna stabilizacija blata, avtotermalna aerobna stabilizacija blata, anaerobna stabilizacija blata, nitrifikacija, denitrifikacija, higienizacija blata, mineralizacija blata
Raziskovalci (6)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
12021 |
dr. Magda Cotman |
Kemija |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
370 |
| 2. |
17262 |
Jelka Grdadolnik |
|
Tehnični sodelavec |
2004 - 2007 |
41 |
| 3. |
17264 |
Matjaž Omerzel |
|
Tehnični sodelavec |
2004 - 2007 |
50 |
| 4. |
06111 |
dr. Milenko Roš |
Kemijsko inženirstvo |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
793 |
| 5. |
08248 |
dr. Janez Vrtovšek |
Procesno strojništvo |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
254 |
| 6. |
21240 |
dr. Gregor Zupančič |
Energetika |
Vodja |
2004 - 2007 |
167 |
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0104 |
Kemijski inštitut |
Ljubljana |
5051592000 |
20.932 |
Povzetek
Pri postopku biološkega čiščenja odpadnih voda nastane odvečno blato. Nadaljnja obdelava tega odvečnega blata je nujno potrebna zaradi številnih vplivov, ki jih ima neobdelano blato na okolje. Najpomebnejša vpliva sta možnost širjenja patogenih organizmov in s tem nalezljivih bolezni in neprijetne vonjave zaradi mikrobiološke aktivnost nestabilnega blata. Problematična je tudi količina blata, ki lahko znaša tudi do 1 kubični meter letno na populacijski ekvivalent (PE) oz. 40 kg suhe snovi letno na PE. S postopkom stabilizacije, mineralizacije in higienizacije je tako potrebno poskrbeti za zadovoljivo stopnjo obdelave: uničenje večine patogenih organizmov, popolna stabilizacija brez dodajanja kemičnih sredstev in zmanjšanje količine blata. V Sloveniji se bo v prihodnjih letih zgradilo veliko malih čistilnih naprav, zaradi razdrobljenosti naselij bodo pa le-te obdelovale celo 60% celotne komunalne odpadne vode proizvedene v Sloveniji. Obdelava blata iz malih čistilnih naprav je po klasičnih dosedanjih metodah nezadovoljiva ali pa energijsko in ekonomsko zelo potratna. Na Kemijskem inštitutu bomo zato razvili proces, ki bo uporabil vse najsodobnejše pristope in dosežke raziskav. Razviti proces bo povsem zadovoljil kriterije higienizacije, stabilizacije in mineralizacije blata. Predvsem bo pa ekonomsko sprejemljiv za male čistilne naprave. Proces bo predvidoma sestavljen iz več faz in medsebojno povezanih stopenj. Prva stopnja je avtotermalna higienizacijska stopnja, druga stopnja je aerobna mineralizacijska stopnja, nato pa še sekvenčno sledita nitrifikacijsko-denitrifikacijski stopnji, ki sta sestavljeni iz anaerobno aerobno anoksičnih podstopenj. Celoten proces bo voden kot šaržni proces, z prezračevanjem z zrakom in čistim kisikom. Proces bo zaradi upoštevanja bioloških termičnih reakcij v blatu v vsaki fazi voden optimalno in s tem bo dosegel maksimalni učinek. Z energijskega stališča bo proces pravtako ekonomičen, ker se toplota potrebna pri procesu generira v samem blatu in tako odpadejo visoki stroški ogrevanja reaktorjev. Pravtako bodo investicijski stroški nižji, ker šaržna tehnologija zahteva manj reaktorjev in prostora.
