Projekti / Programi
Varnostne rezerve v jedrskih elektrarnah
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.03.00 |
Tehnika |
Energetika |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| T160 |
Tehnološke vede |
Jedrsko inženirstvo in tehnologija |
varnostne rezerve, termohidravlika, najvišja temperatura srajčke, dvofazni tok, ocenjevanje natančnosti
Raziskovalci (7)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacij |
| 1. |
04143 |
mag. Ljubo Fabjan |
Energetika |
Tehnični sodelavec |
2004 - 2007 |
178 |
| 2. |
24075 |
Tanja Klopčič |
|
Tehnični sodelavec |
2004 - 2007 |
6 |
| 3. |
02852 |
dr. Borut Mavko |
Energetika |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
931 |
| 4. |
06631 |
dr. Iztok Parzer |
Energetika |
Raziskovalec |
2004 - 2006 |
194 |
| 5. |
21181 |
Zoran Petrič |
Energetika |
Raziskovalec |
2005 - 2007 |
15 |
| 6. |
08661 |
dr. Andrej Prošek |
Energetika |
Vodja |
2004 - 2007 |
584 |
| 7. |
19725 |
Andrej Sušnik |
|
Tehnični sodelavec |
2004 - 2007 |
0 |
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacij |
| 1. |
0106 |
Institut "Jožef Stefan" |
Ljubljana |
5051606000 |
85.620 |
Povzetek
Zadostne varnostne rezerve so odločilne za gospodarno delovanje reaktorjev z novimi gorivi, visoko zgorelostjo ali novimi shemami ravnanja z gorivom. Posebno pomembno je ovrednotenje varnostne rezerve za najvišjo temperaturo srajčke med hipotetično izlivno nezgodo. Njena natančna napoved je najbolj odvisna od napovedi hlajenja srajčke.
S konzervativnimi termohidravlični programi za računanje izlivne nezgode, ki se še vedno največ uporabljajo za izlivno nezgodo, ni mogoče oceniti, kakšne so dejanske varnostne rezerve za najvišjo temperaturo srajčke. Tudi s programi za najboljšo oceno se zaradi negotovosti ne da povsem natančno oceniti varnostnih rezerv. Rešitev problema je razvoj novih termohidravličnih programov na podlagi fizikalnih modelov.
Cilji raziskovalnega programa je pregled in razvoj obstoječih metod za določitev varnostnih rezerv, ovrednotenje obstoječih termohidravličnih programov in modelov, ocenjevanje natančnosti modelov pri napovedovanju pojavov in validacija bodočega evropskega programa NURESIM. Za dosego ciljev so predlagane številne metode in programi. Natančnost modelov bo ocenjena z metodo na podlagi hitre Fourierjeve transformacije (FFTBM), ki bo dodatno izboljšana, da se bo dalo določiti natančnost kot funkcijo časa. Na podlagi eksperimentalnih podatkov bomo ovrednotili modele v programih RELAP5 in TRACE. Sodelovali bomo tudi pri razvoju in validaciji evropskega termohidravličnega programa NURESIM. Za validacijo bodo uporabljeni eksperimenti, pri katerih pride do odkritja sredice (npr. podatki za BETHSY).
Predlagani cilji so velik raziskovalni izziv in so integrirani v 6. okvirni evropski raziskovalni program. Predlagane raziskave bodo prispevale k boljšemu določanju varnostnih rezerv, ocenjevanju natančnosti računalniških predikcij, novim termohidravličnim simulacijskim orodjem itd. Rezultati predlaganih raziskav bodo teoretična osnova za varnostne analize, povezane z varnim in stabilnim obratovanjem Jedrske elektrarne Krško (JEK) ter strokovne naloge za JEK in Upravo RS za jedrsko varnost. Raziskave neposredno prispevajo k bolj gospodarnemu in fleksibilnemu zagotavljanju dobave električne energije, ter varovanju okolja in prebivalcev.
