Projekti / Programi
Dolgoživa aktivacija fizijskih in fuzijskih reaktorskih ščitov
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.03.00 |
Tehnika |
Energetika |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| T160 |
Tehnološke vede |
Jedrsko inženirstvo in tehnologija |
reaktorski ščit, jedrsko zlivanje, cepitev jeder, dolgoživa aktivacija, razgradnja jedrskih reaktorjev
Raziskovalci (2)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
06743 |
dr. Bogdan Glumac |
Energetika |
Vodja |
2004 - 2006 |
132 |
| 2. |
18276 |
dr. Tomaž Žagar |
Energetika |
Raziskovalec |
2004 - 2006 |
279 |
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0106 |
Institut "Jožef Stefan" |
Ljubljana |
5051606000 |
90.695 |
Povzetek
Dolgoživa aktivacija bioloških ščitov je zaradi bližnje razgradnje številnih reaktorjev zanimivo nepokrito raziskovalno področje. Specifične aktivnosti bioloških ščitov so veliko manjše kot aktivnosti komponent sredice, in so bile zaradi tega v preteklosti in med načrtovanjem starejših reaktorjev pogosto zanemarjene. Vendar zaradi fizične velikosti samega biološkega ščita le ta predstavlja znaten strošek v procesu razgradnje. Kljub manjši specifični aktivnosti celotnega biološkega ščita, pa lahko aktivacija nekaterih redkih naravnih elementov privede do nezaželene dolgožive aktivacije, ki ostaja v materialu biološkega ščita še dolgo po sami zaustavitvi reaktorja. Vsebnosti teh elementov v sledeh pa so zelo razlikujejo med posameznimi reaktorji in jih lahko določimo samo za vsak reaktor posebej. V raziskave bomo vključili tudi materiale, ki so predlagani za ščitenje novih fuzijskih reaktorjev in še posebej evropskega projekta ITER.
V predlaganem projektu bomo dolgoživo aktivacijo v bioloških ščitih določili na najbolj neposreden in direkten način. Vzorce bomo obsevali v kontroliranih pogojih v različnih globinah biološkega ščita raziskovalnega reaktorja TRIGA Mark II na Institutu "Jožef Stefan" v Ljubljani. Dolgoživo aktivnost aktiviranih vzorcev bomo po ustreznem času hlajenja določili z gama spektroskopijo. Tako pridobljene eksperimentalne rezultate bomo primerjali z izračunanimi aktivnostmi in tako natančno umerili uporabljene numerične metode. Na ta način bomo lahko rezultate numeričnih metod, ki niso omejene samo na majhne vzorčne količine, prenesli na celoten biološki ščit obravnavanega reaktorja.
