Projekti / Programi
Evolucija mikrostrukture in lastnosti izvorov v termoenergetskih napravah, ki obratujejo pri najvišjih temperaturah
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.04.00 |
Tehnika |
Materiali |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| T150 |
Tehnološke vede |
Tehnologija materialov |
| T450 |
Tehnološke vede |
Kovinska tehnologija, metalurgija, kovinski izdelki |
legirana jekla, zvari, mikrostruktura, odpornost proti lezenju, termoenergetske naprave
Raziskovalci (12)
Organizacije (1)
Povzetek
Vsi jekleni deli termoenergetskih naprav, v katerih se proizvaja in prenaša para, so med seboj povezani z zvari. Temperatura veliko delov je zadostna, da se v izhodni mikrostrukturi odvijajo procesi, ki postopoma zmanjšujejo odpornost jekla proti plastični deformaciji z lezenjem. Zato potekajo tudi v zvarih, ki imajo od procesa varjenja zelo heterogeno strukturo in lastnosti, procesi, ki spreminjajo odpornost proti lezenju. Dosedanje raziskave so pokazale, da se odpornost proti lezenju pri jeklu z izhodno mikrostrukturo postopoma zmanjšuje zaradi rasti karbidnih izločkov, ki zavirajo dvig dislokacij, ki je temeljna reakcija procesa lezenja. Odpornost proti lezenju se skokoma zmanjša, ko se zaradi notranje rekristalizacije spremeni začetna porazdelitev karbidnih izločkov. Ta porazdelitev je npr. v jeklu z mikrostrukturo iz popuščenega martenzita taka, da ležijo izločki v pregradah ob mejah martenzitnih lamel in paketov. Ta mikrostruktura zagotavlja približno štirikrat večjo odpornost proti deformaciji z lezenjem kot mikrostruktura, v kateri je enako število enako velikih karbidnih izločkov enakomerno porazdeljeno v kristalnih zrnih ferita.
Mikrostruktura zvarov nastane pri ohlajanju jekla po varjenju, zato je zelo heterogena in drugačna od mikrostrukture izhodnega jekla in je manj stabilna. Zato so morfološke spremembe in z njimi povezane spremembe v odpornosti proti lezenju drugačne kot v izhodnem materialu in tudi drugačne za področje deponiranega materiala in izhodnega jekla, ki je bilo v stiku z deponiranim materialom segreto različno dolgo in na zelo različno temperaturo. Npr. zaradi razlike v temperaturi je velikost zrn ob stiku trdne in staljene kovine 10 krat večja kot tam, kjer temperatura ni presegla približno 1000 oC. Zaradi tega je kaljivost večja in trdota po ohlajanju tudi večja kot trdota v področju, kjer je velikost kristalnih zrn ostala nespremenjena.
Cilj projekta je, da za tipične mikrostrukturne cone v zvaru: deponirani material, področje največje rasti kristalnih zrn in področje, kjer je bilo jeklo segreto na temperaturo polovične premene ferita v avstenit ugotovimo stabilnost pri tako dolgem izotermnem žarjenju, ki simulira dogajanja pri obratovanju temperature parnega kotla. V raziskavi bomo kot primerjavo uporabili jeklo z izhodno mikrostrukturo iz popuščenega martenzita.
