Projekti / Programi
Uporaba evolucijskih modelov za zagotavljanje robustnosti vgrajenih sistemov
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
2.07.00 |
Tehnika |
Računalništvo in informatika |
|
Koda |
Veda |
Področje |
P176 |
Naravoslovno-matematične vede |
Umetna inteligenca |
P170 |
Naravoslovno-matematične vede |
Računalništvo, numerična analiza, sistemi, kontrola |
evolucijsko računanje, vgrajeni sistemi, umetna inteligenca, robustni krmilni sistemi, podatkovno rudarjenje, odkrivanje napak
Raziskovalci (2)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
08067 |
dr. Ivan Rozman |
Tehnika |
Vodja |
2004 - 2006 |
822 |
2. |
20199 |
dr. Matej Šprogar |
Tehnika |
Raziskovalec |
2004 - 2006 |
102 |
Organizacije (1)
Povzetek
Vgrajeni sistemi delujejo v varnostno in časovno kritičnih okoljih, zato morajo vedno delovati zanesljivo in predvidljivo, tudi v primeru napak in okvar. Vedno večje zahteve za te sisteme imajo za posledico porast kompleksnosti vgrajene strojne in programske opreme, kar pomeni tudi večjo verjetnost odpovedi, napačnega delovanja ali napake pri uporabi. Nujen je torej nadzor nad delovanjem sistema in sprotno ugotavljanje, ali je prišlo do napake ter ustrezna reakcija v takšnih primerih. Tradicionalno potem napake rešujemo s pomočjo dodatnih redundantnih komponent (ali celih sistemov) ali pa s pomočjo rekonfiguracije sistema; slednja je v primeru, da je izvedljiva, praviloma tudi cenovno ugodnejša izbira.
Projekt zajema raziskave in razvoj evolucijskih računalniških modelov in orodij v podporo načrtovanju robustnih kontrolnih sistemov. Določene težave, ki jih imajo obstoječe rešitve, lahko namreč rešimo z uporabo metod strojnega učenja, s katerimi lahko zgradimo ustrezne programske krmilne mehanizme, ki nadomestijo drago (redundantno) strojno opremo. Ideja je v evolucijski gradnji vzporedno delujočih nadzornih modulov, ki spremljajo delovanje originalnega sistema, signalizirajo napake in po potrebi vskočijo in zamenjajo pokvarjeno komponentno. Takšni moduli bodo dejansko preprosti programski modeli obnašanja sistema, ki jih bo mogoče avtomatsko generirati na podlagi zbranih podatkov iz delujočega originalnega sistema. Realni sistem dopolnjen s takšnimi programskimi nadzornimi moduli bi bil predvidoma robustnejši, saj bi lahko zaznaval napake in nanje reagiral oziroma jih celo obšel. Uspešne module bo mogoče tudi strojno implementirati. Projekt vsebuje znanja s področja podatkovnega rudarjenja in evolucijskega računanja (zbiranje podatkov in iskanje informacij) ter gradnje in uporabe ustreznih programskih in tudi strojnih krmilnih modulov.