Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Raziskave vplivov na povečanje izklopne zmogljivosti plinskega odvodnika

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
2.09.00  Tehnika  Elektronske komponente in tehnologije   

Koda Veda Področje
T170  Tehnološke vede  Elektronika 
T190  Tehnološke vede  Elektriško inženirstvo 
P240  Naravoslovno-matematične vede  Plini, dinamika tekočin, plazma 
T140  Tehnološke vede  Energijske raziskave 
Ključne besede
plinski prenapetostni odvodnik, iskrišče, napetost električnega preskoka, ugasitev električnega obloka, naknadni električni tok
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (16)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  03930  dr. Martin Bizjak  Električne naprave  Vodja  2004 - 2006  93 
2.  06073  dr. Milan Bizjak  Materiali  Raziskovalec  2004 - 2006  465 
3.  17189  Nika Breskvar    Tehnični sodelavec  2004 - 2006 
4.  16120  mag. Andrej Hanžič  Energetika  Raziskovalec  2004 - 2005  124 
5.  17752  mag. Darko Koritnik  Energetika  Raziskovalec  2004 - 2006  82 
6.  11667  mag. Vladimir Murko  Tehnika  Raziskovalec  2004 - 2006  52 
7.  03066  dr. Vincenc Nemanič  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2004 - 2006  246 
8.  09169  dr. Jože Pihler  Električne naprave  Raziskovalec  2004 - 2006  945 
9.  06963  mag. Andrej Pirih  Telekomunikacije  Raziskovalec  2004 - 2006  45 
10.  01737  mag. Andrej Pregelj  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2004 - 2006  249 
11.  00735  dr. Anton Smolej  Materiali  Raziskovalec  2004 - 2006  276 
12.  20965  Marjan Stegne  Električne naprave  Raziskovalec  2006  77 
13.  23224  mag. Aleš Štagoj  Energetika  Raziskovalec  2004 - 2006  37 
14.  05507  dr. Jože Voršič  Energetika  Raziskovalec  2004 - 2006  1.017 
15.  20335  dr. Bojan Zajec  Gradbeništvo  Raziskovalec  2004 - 2006  185 
16.  03366  Marko Žumer  Elektronske komponente in tehnologije  Raziskovalec  2004 - 2006  110 
Organizacije (4)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0106  Institut "Jožef Stefan"  Ljubljana  5051606000  92.018 
2.  0796  Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko  Maribor  5089638003  27.728 
3.  1555  Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta  Ljubljana  1627074  19.955 
4.  1864  INFRASTRUKTURNI CENTER ZA ENERGETSKE MERITVE - TEHNOLOŠKI CENTER  Kamnica  1636995  85 
Povzetek
Plinski prenapetostni odvodnik se uporablja v prenapetostni zaščiti razreda I, kjer pri pojavu prenapetosti pričakujemo v varovanen tokorogu tudi precejšnje tokovne sunke. Plinske prenapetostne odvodnike vgrajujemo med inštalacijske vodnike v sitemih TN in kot ekvipotencialno zaščito med vodnikoma N-PE v TT sistemih. Plinski odvodnik vsebuje sistem elektrod, zaprt v izbrani plinski mešanici, ter aktivacijsko sredstvo za razelektritev. Komponenta deluje kot iskrišče, kjer medelektrodna reža in izbrani plin določata napetost električnega preskoka, pri kateri odvodnik preide iz električno neprevodnega v prevodno stanje. Preskoku sledi prehodna tlilna in končna obločna razelektritev. Prevodno stanje se vzdržuje, dokler se tok ne zmanjša pod vrednost reda 1 A ali napetosti iskrišča pod vrednost reda 10 V. Če je pri prenapetostni zaščiti sistema med vodniki normalno trajna napetost (npr. omrežna napetost med L in N), lahko ta vzdržuje električno prevodno stanje odvodnika po prenehanju prenapetostne motnje, ter ta še naprej po nepotrebnem vzdržuje kratek stik med varovanimi vodniki. Pričakovani kratkostični tok je lahko reda nekaj kA, ki ga mora prekiniti dodatna izklopna komponenta, npr. odklopnik ali varovalka. Zato zahtevamo, da odvodnik sam preide v svoje normalno električno neprevodno stanje z lastno sposobnostjo prekinitve toka pričakovane vrednosti. Plinski odvodnik z enostavnim iskriščem tem zahtevam ni kos, ker je njegova prekinitvena zmogljivost reda 10 A. Za povečanje prekinitvene zmogljivosti bo izkoriščen učinek omejitve toka, kot v nizkonapetostnih odklopnikih, tako da bodo iskrišču dodani elementi za gašenje obloka. V ta namen se predvidevajo raziskave z izdelavo več verzij modelov plinskega odvodnika, ki bodo preskušeni na sposobnost izklopa kratkostičnih tokov po vžigu z visokonapetostnim sunkom. Preskusni modeli bodo izdelani s postopki vakuumskega razplinjanja in inkapsulacije plina s trdim spajkanjem v atmosferi izbranega plina.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno