Projekti / Programi
Stiskanje elementov, ki nastopajo pri metodah končnih elementov
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.12.00 |
Tehnika |
Električne naprave |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| T190 |
Tehnološke vede |
Elektriško inženirstvo |
algoritmi, topologija, stiskanje podatkov, MKE, CAD, računalniška geometrija
Raziskovalci (2)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
21317 |
dr. Sebastian Krivograd |
Računalništvo in informatika |
Raziskovalec |
2004 - 2006 |
81 |
| 2. |
02077 |
dr. Mladen Trlep |
Električne naprave |
Vodja |
2004 - 2006 |
515 |
Organizacije (1)
Povzetek
Glavni cilj projekta je razviti metodo za stiskanje geometrijskih mrež, katerih sestavni elementi so trikotniki in pravokotniki v 2D in tetraedri ter kvadri v 3D prostoru, ki se uporabljajo tudi pri metodah končnih elementov (MKE). Te metode, ki jih uporabljamo za reševanje parcialnih in diferencialnih enačb v 2D in 3D prostoru, lahko vsebujejo tudi nekaj nekaj 100.000 oglišč, ki so povezani v različne elemente. Pri tako velikih geometrijskih mrežah lahko nastopi problem pri njihovem shranjevanju, prenos preko svetovnega spleta pa je praktično onemogočen. Če za primer vzamemo mrežo končnih elementov s 1.000.000 oglišči, ki so povezani v trikotniško mrežo, zasede le ta, brez kakršnega koli stiskanja, okoli 22MB (v povprečju se vsako oglišče v trikotniški mreži ponovi 6x in vsako oglišče ima 3 koordinate, za katere potrebujemo 3x32 bitov). Zaradi tega je osnovni cilj raziskovalnega projekta pridobitev novih znanj, ki bi nam omogočile učinkovito stiskanje topologije končnih elementov in s tem znanjem razviti lastno metodo, saj v literaturi nismo zasledili metode, ki bi učinkovito stiskala različne geometrijske elemente, ki nastopajo v eni mreži. Da dosežemo ta cilj, bomo najprej pregledali vse obstojoče metode, ki stiskajo najrazličnejše elemente (trikotnike, trapezoide, tetraedre, mnogokotnike, heksaedre, itd), jih analizirali ter poiskali njihove dobre ter slabe lastnosti. Z znanjem, ki ga bomo dobili pri analizi obstoječih metod, bomo opredelili vsa možna stanja in ukaze, s katerimi bomo ta stanja rešili in nato razvili učinkovitejšo metodo, ki bo odstranila slabe lastnosti in obdržala dobre lastnosti obstoječih metod. Za testiranje obstoječih metod in lastne metode bomo uporabili generirane in realne primere, ki jih bomo ustvarili sami ali pa dobili preko svetovnega spleta. Rezultat celotne raziskave bo nova metoda za učinkovito stiskanje topologije končnih elementov, ki nastopajo pri MKE, ki bo razvita v programskem jeziku CPLUS PLUS.
