Projekti / Programi
Človeku prijazno vrhunsko plemenitenje tekstilij
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 2.14.05 |
Tehnika |
Tekstilstvo in usnjarstvo |
Usnjarstvo in predelava usnja |
| Koda |
Veda |
Področje |
| T150 |
Tehnološke vede |
Tehnologija materialov |
| P305 |
Naravoslovno-matematične vede |
Kemija okolja |
formaldehidno zamreženje, neformaldehidno zamreženje, BTCA, infrardeča spektroskopija, kot razgubanja, LAW 112
Raziskovalci (8)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
17577 |
dr. Aleš Doliška |
Materiali |
Raziskovalec |
1998 - 1999 |
175 |
| 2. |
09824 |
dr. Darko Golob |
Tekstilstvo in usnjarstvo |
Raziskovalec |
1998 - 1999 |
174 |
| 3. |
01407 |
dr. Aleksandra Lobnik |
Tekstilstvo in usnjarstvo |
Raziskovalec |
1998 - 1999 |
732 |
| 4. |
04171 |
dr. Majda Sfiligoj Smole |
Tekstilstvo in usnjarstvo |
Raziskovalec |
1998 - 1999 |
433 |
| 5. |
03970 |
Jože Smole |
Tekstilstvo in usnjarstvo |
Raziskovalec |
1998 - 1999 |
137 |
| 6. |
07003 |
dr. Olivera Šauperl |
Tekstilstvo in usnjarstvo |
Raziskovalec |
1998 - 1999 |
409 |
| 7. |
06385 |
dr. Bojana Vončina |
Materiali |
Vodja |
1998 - 1999 |
382 |
| 8. |
17583 |
Vida Žižek |
|
Raziskovalec |
1998 - 1999 |
46 |
Organizacije (1)
Povzetek
Kakovost in ekogenost materiala je pogojena s kemijskimi in fizikalnimi karakteristikami materiala. Celulozni materiali imajo poleg dobrih tudi slabe lastnosti, predvsem, da se pri nošenju mečkajo, zato je obdelava tekstilij iz celuloznega materiala proti mečkanju nujna.
Pri procesu vrhunskega plemenitenja nanašamo zamraževalce v monomerni predkondenzacijski obliki, ki od dodatku katalizatorjev in ob termični obdelavi zaetrijo celulozo in pri tem kondenzirajo v polimer. Ta spojine niso stabilne in časovno konstantno hidrolizirajo, pri čemer se sprošča formaldehid.
Da bi nadomestili do sedaj najbolj učinkovite reagente za obdelavo proti mečkanju, formaldehidne adukte sečnine, ki so ekološko oporečni, ker sproščajo formaldehid med obdelavo kot tudi med nošenjem tako obdelanega materiala, gre razvoj v smer razvijanja novih reagentov za zamreženje. Polikarboksilne kisline s tremi ali več karboksilnimi skupinami se lahko vežejo na hidroksilne skupine celuloze in tvorijo stabilno estersko vez. Estrenje poteče pri povišani temperaturi, lahko pa je katalizirano s solmi šibkih kislin. Najbolj učinkovit katalizator pri zamreženju bombaža s polikarboksilnimi kislinami je natrijev fosfat I.
Dosedanji rezultali raziskave kažejo, da je izbrana polikarboksilna kislina (BTCA) nekoliko slabši zamreževalec kot konvencionalni formaldehidni adukti sečnine. Z optimiranjem plemenitilnega procesa bomo poskušali učinkovitost polikarboksilnega zamreževalca povečati.
Namen raziskovalnega projekta je tudi proučiti zamreževalce z različnimi vsebnostmi formaldehida (visoka, srednja, nizka oziroma zamreževalci brez formaldehida) glede na sproščanje formaldehida v okolico in glede na obstojnosti vrhunsko apretiranih tekstilij.
