Projekti / Programi
Izboljšanje učinkovitosti sinteze mikrobnih beljakovin v vampu pri obrokih s travnimi silažami
Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
4.02.00 |
Biotehnika |
Živalska produkcija in predelava |
|
Koda |
Veda |
Področje |
B420 |
Biomedicinske vede |
Prehrana |
prehrana prežvekovalcev, mikrobne beljakovine, vamp, silaža, krmna pesa, melasa
Raziskovalci (7)
št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
05658 |
dr. Drago Babnik |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
369 |
2. |
06059 |
dr. Ana Gregorčič |
Kemija |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
268 |
3. |
16059 |
dr. Veronika Kmecl |
Kemija |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
443 |
4. |
14548 |
dr. Špela Velikonja Bolta |
Kemija |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
429 |
5. |
13374 |
Janko Verbič |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
341 |
6. |
10035 |
dr. Jože Verbič |
Živalska produkcija in predelava |
Vodja |
2004 - 2007 |
968 |
7. |
22606 |
dr. Tomaž Žnidaršič |
Živalska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
195 |
Organizacije (1)
št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
1. |
0401 |
Kmetijski inštitut Slovenije |
Ljubljana |
5055431 |
19.952 |
Povzetek
Pri prežvekovalcih prispevajo v vampu sintetizirane mikrobne beljakovine približno dve tretjini resorbiranih aminokislin. V primerjavi z nefermentirano krmo, lahko siliranje krme povzroči zmanjšanje sinteze beljakovin v vampu. Do slabše učinkovitosti sinteze mikrobnih beljakovin pri obrokih s travnimi silažami pride zaradi dejstva, da nekateri produkti fermentacije, ki se nahajajo v silažah, ne prispevajo energije za rast vampnih mikroorganizmov, medtem ko je izkoriščanje drugih omejeno. Drugi pomembni dejavniki, ki omejujejo učinkovitosti sinteze mikrobnih beljakovin pri obrokih s travnimi silažami so pomanjkanje sladkorjev, nizka pH vrednost vampnega soka in asinhrono sproščanje dušikovih spojin in energije za mikrobno rast. V praksi poskušamo problem ponavadi rešiti z dokrmljevanjem koruzne silaže, čeprav problem majhne vsebnosti sladkorjev v obroku s tem ni rešen. Teoretično lahko pričakujemo ugoden vpliv krmne pese na učinkovitost sinteze mikrobnih beljakovin v vampu. Za krmno peso je značilno podobno razmerje C:N kot za koruzno silažo, le da vsebuje namesto škroba, celuloze in hemiceluloz, velike količine sladkorjev in pektinov. Namen tega projekta je preučiti presnovo krmne pese vampu in ugotoviti njen mogoč ugoden vpliv na sintezo mikrobnih beljakovin pri obrokih s travnimi silažami.