Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Izboljšanje učinkovitosti sinteze mikrobnih beljakovin v vampu pri obrokih s travnimi silažami

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.02.00  Biotehnika  Živalska produkcija in predelava   

Koda Veda Področje
B420  Biomedicinske vede  Prehrana 
Ključne besede
prehrana prežvekovalcev, mikrobne beljakovine, vamp, silaža, krmna pesa, melasa
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (7)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  05658  dr. Drago Babnik  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004 - 2007  369 
2.  06059  dr. Ana Gregorčič  Kemija  Raziskovalec  2004 - 2007  268 
3.  16059  dr. Veronika Kmecl  Kemija  Raziskovalec  2004 - 2007  457 
4.  14548  dr. Špela Velikonja Bolta  Kemija  Raziskovalec  2004 - 2007  444 
5.  13374  Janko Verbič  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004 - 2007  343 
6.  10035  dr. Jože Verbič  Živalska produkcija in predelava  Vodja  2004 - 2007  996 
7.  22606  dr. Tomaž Žnidaršič  Živalska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004 - 2007  195 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0401  Kmetijski inštitut Slovenije  Ljubljana  5055431  20.001 
Povzetek
Pri prežvekovalcih prispevajo v vampu sintetizirane mikrobne beljakovine približno dve tretjini resorbiranih aminokislin. V primerjavi z nefermentirano krmo, lahko siliranje krme povzroči zmanjšanje sinteze beljakovin v vampu. Do slabše učinkovitosti sinteze mikrobnih beljakovin pri obrokih s travnimi silažami pride zaradi dejstva, da nekateri produkti fermentacije, ki se nahajajo v silažah, ne prispevajo energije za rast vampnih mikroorganizmov, medtem ko je izkoriščanje drugih omejeno. Drugi pomembni dejavniki, ki omejujejo učinkovitosti sinteze mikrobnih beljakovin pri obrokih s travnimi silažami so pomanjkanje sladkorjev, nizka pH vrednost vampnega soka in asinhrono sproščanje dušikovih spojin in energije za mikrobno rast. V praksi poskušamo problem ponavadi rešiti z dokrmljevanjem koruzne silaže, čeprav problem majhne vsebnosti sladkorjev v obroku s tem ni rešen. Teoretično lahko pričakujemo ugoden vpliv krmne pese na učinkovitost sinteze mikrobnih beljakovin v vampu. Za krmno peso je značilno podobno razmerje C:N kot za koruzno silažo, le da vsebuje namesto škroba, celuloze in hemiceluloz, velike količine sladkorjev in pektinov. Namen tega projekta je preučiti presnovo krmne pese vampu in ugotoviti njen mogoč ugoden vpliv na sintezo mikrobnih beljakovin pri obrokih s travnimi silažami.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno