Projekti / Programi
Diverziteta in mikrotoksini gliv, ki povzročajo gnilobo peščišča jabolk
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.03.00 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B006 |
Biomedicinske vede |
Agronomija |
| B390 |
Biomedicinske vede |
Fitotehnika, hortikultura, zaščita pridelka, fitopatologija |
gniloba peščišča jabolk, biodiverziteta, molekularna identifikacija, glive, mikroniša, mikotoksini
Raziskovalci (7)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
10506 |
dr. Alenka Munda |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
227 |
| 2. |
21629 |
Sandra Rozman |
|
Tehnični sodelavec |
2004 - 2007 |
0 |
| 3. |
24580 |
dr. Hans-Josef Schroers |
Rastlinska produkcija in predelava |
Vodja |
2004 - 2007 |
195 |
| 4. |
05672 |
dr. Gregor Urek |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
736 |
| 5. |
14548 |
dr. Špela Velikonja Bolta |
Kemija |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
444 |
| 6. |
03853 |
dr. Mojca Viršček Marn |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
419 |
| 7. |
13376 |
mag. Metka Žerjav |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
355 |
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0401 |
Kmetijski inštitut Slovenije |
Ljubljana |
5055431 |
20.024 |
Povzetek
Različne glive lahko kolonizirajo in okužijo cvetišča jabolk, kar kasneje povzroči gnilobo peščišča plodov. To je bolezen, ki lahko ostane omejena na samo peščišče, ter tako nevidna na intaktnem plodu. Glive povzročiteljice te bolezni pripadajo različnim rodovom, kot so Alternaria, Fusarium in Penicillium. Med njimi so tudi vrste znane po zmožnosti tvorbe mikotoksinov, ki so nevarni za človeka, predvsem za majhne otroke, kot tudi za živali. Zmožnost tvorbe določenega mikotoksina je pogosto omejena na posamezne vrste oziroma sorodne skupine vrst. Potencial povzročiteljic gnilobe peščišča za tvorbo mikotoksinov pa je težko napovedati, saj so po podatkih v literaturi glive povzročiteljice redko identificirane do nivoja vrst z uporabo modernih taksonomskih konceptov. Predlagamo inventarizacijo mikrogliv na cvetni čaši in na peščišču razvijajočih se in zrelih plodov, predvsem tistih z opazno boleznijo, in določitev sekundarnih metabolitov, ki jih te glive tvorijo. Z uporabo modernih taksonomskih metod bomo lahko predvideli tvorbo določenih mikotoksinov osamljenih vrst. Profili sekundarnih metabolitov bodo analizirani z uporabo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti (HPLC) z DAD detektorjem; specifični mikotoksini bodo detektirani z metodama HPLC in s tankoplastno kromatografijo (TLC). Mikotoksini bodo analizirani po inokulaciji sevov na specifična definirana gojišča, ki zagotavljajo tvorbo raznolikih metabolitov. Za določitev metabolitov gliv v peščišču jabolk bomo cvetje in razvijajoče se plodove predhodno umetno okužili s suspenzijo spor reprezentativnih sevov. Tvorjene metabolite bomo identificirali v plodovih. S primerjavo profilov metabolitov tvorjenih v kulturah s profili v okuženih sadežih bomo določili tiste metabolite, ki jih glive najverjetneje tvorijo tudi v naravno okuženih sadežih. Z raziskavo bomo doprinesli nova znanja glede ekologije, rastlinske patologije ter biodiverzitete gliv, in doprinesli k razvoju strategij omejevanja bolezni
