Loading...
Projekti / Programi vir: ARRS

Diverziteta in mikrotoksini gliv, ki povzročajo gnilobo peščišča jabolk

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.00  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava   

Koda Veda Področje
B006  Biomedicinske vede  Agronomija 
B390  Biomedicinske vede  Fitotehnika, hortikultura, zaščita pridelka, fitopatologija 
Ključne besede
gniloba peščišča jabolk, biodiverziteta, molekularna identifikacija, glive, mikroniša, mikotoksini
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (7)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacij
1.  10506  dr. Alenka Munda  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004 - 2007  204 
2.  21629  Sandra Rozman    Tehnični sodelavec  2004 - 2007 
3.  24580  dr. Hans-Josef Schroers  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja projekta  2004 - 2007  176 
4.  05672  dr. Gregor Urek  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004 - 2007  710 
5.  14548  dr. Špela Velikonja Bolta  Kemija  Raziskovalec  2004 - 2007  420 
6.  03853  dr. Mojca Viršček Marn  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004 - 2007  396 
7.  13376  mag. Metka Žerjav  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004 - 2007  324 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacij
1.  0401  Kmetijski inštitut Slovenije  Ljubljana  5055431  19.872 
Povzetek
Različne glive lahko kolonizirajo in okužijo cvetišča jabolk, kar kasneje povzroči gnilobo peščišča plodov. To je bolezen, ki lahko ostane omejena na samo peščišče, ter tako nevidna na intaktnem plodu. Glive povzročiteljice te bolezni pripadajo različnim rodovom, kot so Alternaria, Fusarium in Penicillium. Med njimi so tudi vrste znane po zmožnosti tvorbe mikotoksinov, ki so nevarni za človeka, predvsem za majhne otroke, kot tudi za živali. Zmožnost tvorbe določenega mikotoksina je pogosto omejena na posamezne vrste oziroma sorodne skupine vrst. Potencial povzročiteljic gnilobe peščišča za tvorbo mikotoksinov pa je težko napovedati, saj so po podatkih v literaturi glive povzročiteljice redko identificirane do nivoja vrst z uporabo modernih taksonomskih konceptov. Predlagamo inventarizacijo mikrogliv na cvetni čaši in na peščišču razvijajočih se in zrelih plodov, predvsem tistih z opazno boleznijo, in določitev sekundarnih metabolitov, ki jih te glive tvorijo. Z uporabo modernih taksonomskih metod bomo lahko predvideli tvorbo določenih mikotoksinov osamljenih vrst. Profili sekundarnih metabolitov bodo analizirani z uporabo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti (HPLC) z DAD detektorjem; specifični mikotoksini bodo detektirani z metodama HPLC in s tankoplastno kromatografijo (TLC). Mikotoksini bodo analizirani po inokulaciji sevov na specifična definirana gojišča, ki zagotavljajo tvorbo raznolikih metabolitov. Za določitev metabolitov gliv v peščišču jabolk bomo cvetje in razvijajoče se plodove predhodno umetno okužili s suspenzijo spor reprezentativnih sevov. Tvorjene metabolite bomo identificirali v plodovih. S primerjavo profilov metabolitov tvorjenih v kulturah s profili v okuženih sadežih bomo določili tiste metabolite, ki jih glive najverjetneje tvorijo tudi v naravno okuženih sadežih. Z raziskavo bomo doprinesli nova znanja glede ekologije, rastlinske patologije ter biodiverzitete gliv, in doprinesli k razvoju strategij omejevanja bolezni
Zgodovina ogledov
Priljubljeno