Projekti / Programi
Pomen ogorčice Xiphinema rivesi Dalmasso, 1969 pri prenašanju nepovirusov
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.03.00 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B390 |
Biomedicinske vede |
Fitotehnika, hortikultura, zaščita pridelka, fitopatologija |
Xiphinema rivesi, nepovirusi, prenos virusov, nematopopulacija, molekularne tehnike
Raziskovalci (6)
| št. |
Evidenčna št. |
Ime in priimek |
Razisk. področje |
Vloga |
Obdobje |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
15489 |
dr. Irena Mavrič Pleško |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
380 |
| 2. |
24580 |
dr. Hans-Josef Schroers |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2005 - 2007 |
195 |
| 3. |
22935 |
dr. Saša Širca |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
336 |
| 4. |
06533 |
Vojko Škerlavaj |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
515 |
| 5. |
05672 |
dr. Gregor Urek |
Rastlinska produkcija in predelava |
Vodja |
2004 - 2007 |
736 |
| 6. |
03853 |
dr. Mojca Viršček Marn |
Rastlinska produkcija in predelava |
Raziskovalec |
2004 - 2007 |
419 |
Organizacije (1)
| št. |
Evidenčna št. |
Razisk. organizacija |
Kraj |
Matična številka |
Štev. publikacijŠtev. publikacij |
| 1. |
0401 |
Kmetijski inštitut Slovenije |
Ljubljana |
5055431 |
20.018 |
Povzetek
Virusonosne ogorčice povzročajo na gojenih rastlinah posredno in neposredno gospodarsko škodo. V primerjavi z neposredno škodo, ki je manjša in nastane zaradi hranjenja ogorčice na koreninah gostitelja, je posredna škoda prenašanja virusov lahko precejšnja. Nepovirusi, ki so prvenstveno paraziti samoniklih rastlin, povzročajo občutno gospodarsko škodo predvsem na sadnem drevju in vinski trti, včasih povzročijo propad celotnih sadnih dreves. Nepovirusi se v manjši meri lahko širijo mehansko z inokulacijo in cepljenjem ter preko semena in cvetnega prahu. Najpomembnejši način širjenja nepovirusov so prenašalci, ogorčice iz rodu Xiphinema, za katere je značilno, da so v tleh prisotne tudi v večjih globinah (2 - 3 metre) in so izrazito polifagne. Te lastnosti praktično onemogočajo njihovo izkoreninjenje.
Xiphinema rivesi je znan prenašalec naslednjih nepovirusov: virus hrapavosti listov češnje (CRLV), virusov obročkaste pegavosti tobaka (TRSV) in paradižnika (ToRSV) ter virusa rozetavosti mozaika breskev (PRMV), ki so v Sloveniji in državah EU na I/A1 karantenski listi. Največjo gospodarsko škodo povzročata TRSV in ToRSV, ki sta razširjena zlasti v Severni Ameriki. Ugotovljeno je, da je učinkovitost prenosa nepovirusov med populacijami ogorčic X. rivesi različna.
Ogorčica X. rivesi je bila do danes ugotovljena v štirih evropskih državah, kamor naj bi bila vnesena s področja severne Amerike. V letu 2002 smo ogorčico X. rivesi v odkrili Vipavski dolini, med drugim tudi v 30 let starem nasadu breskev, zato menimo, da je ta ogorčica v Sloveniji verjetno prisotna že dalj časa. Možnost, da so v tem delu Slovenije prisotni tudi različni nepovirusi je zato zelo velika.
V okviru raziskovalnega projekta bomo z med-populacijskimi genetskimi raziskavami poskusili ugotoviti izvor slovenske populacije X. rivesi. Razvili bomo zanesljivejšo molekularno metodo RT-PCR in/ali PCR v realnem času za ugotavljanje prisotnosti nekaterih karantenskih nepovirusov neposredno v prenašalcih X. rivesi ter preučili možnost prenašanja nekaterih nepovirusov pri slovenski populaciji X. rivesi.
