Nalaganje ...
Projekti / Programi vir: ARIS

Akumulacija dušika, čas zaoravanja in rezidualni učinki dosevkov za ozelenitev tal

Raziskovalna dejavnost

Koda Veda Področje Podpodročje
4.03.00  Biotehnika  Rastlinska produkcija in predelava   

Koda Veda Področje
B000  Biomedicinske vede   
B006  Biomedicinske vede  Agronomija 
Ključne besede
akumulacija dušika, dosevki, dušik v tleh, čas zaoravanja
Vrednotenje (pravilnik)
vir: COBISS
Raziskovalci (6)
št. Evidenčna št. Ime in priimek Razisk. področje Vloga Obdobje Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  17008  dr. Anastazija Gselman  Rastlinska produkcija in predelava  Raziskovalec  2004 - 2007  151 
2.  05087  dr. Branko Kramberger  Rastlinska produkcija in predelava  Vodja  2004 - 2007  521 
3.  15068  dr. Vesna Mila Meden  Kemija  Raziskovalec  2004 - 2006  96 
4.  19322  mag. Miran Podvršnik  Rastlinska produkcija in predelava  Tehnični sodelavec  2004 - 2006  96 
5.  03154  dr. Metka Slekovec  Kemija  Raziskovalec  2004 - 2006  62 
6.  20419  Danica Štefok    Tehnični sodelavec  2004 - 2006 
Organizacije (1)
št. Evidenčna št. Razisk. organizacija Kraj Matična številka Štev. publikacijŠtev. publikacij
1.  0482  Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede  Hoče  5089638004  9.966 
Povzetek
Slovenija je bogata z vodnimi viri. Podzemni vodonosniki, od koder se črpa pitna voda, so večinoma plitvi in locirani v aluvialnih dolinah vodotokov, ki so tudi pretežno kmetijska območja z intenzivno poljedelsko proizvodnjo. V letu 2000 je bila v dveh tretjinah vzorcev podtalnice odkrita vsaj ena spojina, ki je kvarila kakovost podtalnice. Med temi spojinami je bilo prisotno tudi veliko amonija in nitrita, za prisotnost katerih je lahko vzrok tudi kmetijstvo. S ciljem zmanjševanja izgub dušika iz vrhnjega sloja v svetu v zadnjem obdobju veliko proučujejo predvsem pridelovanje dosevkov za ozelenitev tal preko jesenskih in zimskih mesecev. Dosevek mobilizira, sprejme in remobilizira znatne količine hranil. Po zaoravanju dosevka so ta hranila dostopna poljščini, ki sledi. Od dosevka se pričakuje, da po zaoravanju ne bo negativno vplival na pridelek naslednje poljščine. Za to je potrebno predvsem optimalizirati čas zaoravanja dosevka in dobro poznavanje in proučevanje dinamike mineralizacije po zaoravanju. Le tako mineralizacija ne bo prehitra, kar bi pomenilo veliko nevarnost izpiranja hranil, niti prepozna, kar bi pomenilo imobilizacijo hranil v času rasti naslednje poljščine. Cilji projekta so zato; kvantifikacija akumulacije dušika z nekaterimi prezimnimi dosevki (mnogocvetna ljuljka, podzemna detelja, ozimna ogrščica), proučevanje dinamike vsebnosti amonijskega in nitratnega dušika v tleh med gojenjem in po zaoravanju dosevka, ugotavljanje razmerja C/N v pridelku dosevka, ugotavljanje vplivov časa spomladanskega zaoravanja dosevkov na pridelek poljščine, ki sledi. Eksaktni poljski poskusi bodo zasnovani na treh lokacijah. Po spravilu žita ali graha bomo v poletnem času sejali izbrane dosevke. Zaoravanje dosevkov bomo izvajali spomladi v različnem času glede na setev poljščine (koruza, sladkorna pesa), ki bo sledila. Vsebnost amonijskega in mineralnega dušika v tleh bomo ugotavljali ob setvi dosevka, ob koncu rastne dobe, ob zaoravanju spomladi, ob setvi naslednje poljščine in štirinajst dni po setvi naslednje poljščine. Poskusi bodo zasnovani, izvedeni in interpretirani skladno z zahtevami sodobne biometrične znanosti.
Zgodovina ogledov
Priljubljeno