Projekti / Programi
Akumulacija dušika, čas zaoravanja in rezidualni učinki dosevkov za ozelenitev tal
| Koda |
Veda |
Področje |
Podpodročje |
| 4.03.00 |
Biotehnika |
Rastlinska produkcija in predelava |
|
| Koda |
Veda |
Področje |
| B000 |
Biomedicinske vede |
|
| B006 |
Biomedicinske vede |
Agronomija |
akumulacija dušika, dosevki, dušik v tleh, čas zaoravanja
Raziskovalci (6)
Organizacije (1)
Povzetek
Slovenija je bogata z vodnimi viri. Podzemni vodonosniki, od koder se črpa pitna voda, so večinoma plitvi in locirani v aluvialnih dolinah vodotokov, ki so tudi pretežno kmetijska območja z intenzivno poljedelsko proizvodnjo. V letu 2000 je bila v dveh tretjinah vzorcev podtalnice odkrita vsaj ena spojina, ki je kvarila kakovost podtalnice. Med temi spojinami je bilo prisotno tudi veliko amonija in nitrita, za prisotnost katerih je lahko vzrok tudi kmetijstvo. S ciljem zmanjševanja izgub dušika iz vrhnjega sloja v svetu v zadnjem obdobju veliko proučujejo predvsem pridelovanje dosevkov za ozelenitev tal preko jesenskih in zimskih mesecev. Dosevek mobilizira, sprejme in remobilizira znatne količine hranil. Po zaoravanju dosevka so ta hranila dostopna poljščini, ki sledi. Od dosevka se pričakuje, da po zaoravanju ne bo negativno vplival na pridelek naslednje poljščine. Za to je potrebno predvsem optimalizirati čas zaoravanja dosevka in dobro poznavanje in proučevanje dinamike mineralizacije po zaoravanju. Le tako mineralizacija ne bo prehitra, kar bi pomenilo veliko nevarnost izpiranja hranil, niti prepozna, kar bi pomenilo imobilizacijo hranil v času rasti naslednje poljščine. Cilji projekta so zato; kvantifikacija akumulacije dušika z nekaterimi prezimnimi dosevki (mnogocvetna ljuljka, podzemna detelja, ozimna ogrščica), proučevanje dinamike vsebnosti amonijskega in nitratnega dušika v tleh med gojenjem in po zaoravanju dosevka, ugotavljanje razmerja C/N v pridelku dosevka, ugotavljanje vplivov časa spomladanskega zaoravanja dosevkov na pridelek poljščine, ki sledi. Eksaktni poljski poskusi bodo zasnovani na treh lokacijah. Po spravilu žita ali graha bomo v poletnem času sejali izbrane dosevke. Zaoravanje dosevkov bomo izvajali spomladi v različnem času glede na setev poljščine (koruza, sladkorna pesa), ki bo sledila. Vsebnost amonijskega in mineralnega dušika v tleh bomo ugotavljali ob setvi dosevka, ob koncu rastne dobe, ob zaoravanju spomladi, ob setvi naslednje poljščine in štirinajst dni po setvi naslednje poljščine. Poskusi bodo zasnovani, izvedeni in interpretirani skladno z zahtevami sodobne biometrične znanosti.
